Tako število suš kot dolžina sušnega obdobja sta se od leta 2000 po svetu povečala za kar 29 odstotkov, je razvidno iz poročila ZN, ki je bilo predstavljeno na petnajstem zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) v mestu Abidžan na Slonokoščeni obali.
Poročilo ocenjuje, da je gospodarska škoda, ki so jo povzročile suše, samo v letih med 1998 in 2017 znašala približno 124 milijard dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Zemlja se izsušuje, rodovitna tla pa se spreminjajo v prah," je opozoril izvršni sekretar UNCCD Ibrahim Thiaw in pri tem naznanil, da so suše med največjimi grožnjami trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju.
Toda medtem ko so kritično pomanjkanje vode, izguba rodovitne zemlje in dolgotrajna suša doslej prizadeli predvsem nerazvite države, na primer v afriški regiji Sahel, pa so sedaj vedno pogosteje prizadete tudi razvite države.
Že dan pred konferenco je namreč Thiaw poudaril, da nobena država ni imuna na sušo in se pri tem skliceval na vse pogostejše suše v Evropi.
Po podatkih ZN se samo letos skoraj 160 milijonov otrok sooča s hudo in dolgotrajno sušo, več kot 2,3 milijarde ljudi po svetu pa se sooča z nezadostnimi zalogami vode. Pri tem ZN napovedujejo, da bi do leta 2040 lahko vsak četrti otrok na svetu trpel zaradi pomanjkanja vode, do leta 2050 pa bi suše lahko prizadele več kot tri četrtine svetovnega prebivalstva.
Glede na ugotovitve poročila bi v prihodnosti lahko med 4,8 in 5,7 milijarde ljudi živelo na območjih, kjer bi vsaj en mesec na leto primanjkovalo vode, trenutno pa to že velja za 3,6 milijarde ljudi.
| Unicef opozarja na nevarnost pomanjkanja Sklad ZN za otroke, Unicef, v poročilu opozarja, da bo do leta 2040 skoraj 600 milijonov oz. četrtina otrok na svetu živelo na območjih z izjemno omejenimi vodnimi viri. Poročilo z naslovom "Žejni prihodnosti: Voda in otroci v spreminjajočem se podnebju" opozarja na tveganja, ki jih predstavljajo osiromašeni viri pitne vode za dobro počutje in življenja otrok, ter na to, kako bodo podnebne spremembe v prihajajočih letih poglobile ta tveganja. Kot dodajajo v poročilu, bo imelo pomanjkanje vode največji vpliv na najrevnejše in najranljivejše otroke, milijoni otrok pa že danes živijo na območjih s slabim dostopom do varne vode in sanitarij. Poročilo ugotavlja, da do 663 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih vodnih virov in 945 milijonov ljudi potrebo opravlja na prostem. |
