Danes je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Zmanjšanje izgub hrane in odpadkov je zelo pomembno, saj prispeva k uresničevanju širših izboljšav kmetijsko-živilskih sistemov v smeri doseganja zanesljive preskrbe s hrano, varnosti hrane, izboljšanja kakovosti hrane in doseganja prehranskih rezultatov, poudarja FAO.
Zmanjšanje izgub hrane in odpadkov pomembno prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, zmanjšuje pa tudi pritisk na zemljišča in vodne vire, ob dnevu, ki ga obeležujemo drugo leto zapored, poudarja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
"Od leta 2014 raste število ljudi, ki se soočajo z lakoto, pri čemer pa vsak dan izgubimo oz. zavržemo na tone užitne hrane. Zato je nujno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane," izpostavljajo na kmetijskem ministrstvu.
Dan na ministrstvu vidijo kot priložnost, da javnost (državne ali lokalne organe) in zasebni sektor (podjetja in posameznike) pozovejo k ukrepanju ter se prednostno posvetijo ukrepom in spodbudijo inovacije za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane. "Tako bomo prispevali k obnovitvi ter vzpostavitvi boljših in odpornejših prehranskih sistemov," poudarjajo.
"Podatek, da se ena tretjina proizvedene hrane zavrže, moramo spremeniti, kar pomeni, da moramo spremeniti tudi sebe in družbene norme. V Sloveniji smo že pripravili strategijo za zmanjševanje izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki naslavlja celotno verigo in vključuje več sektorjev. Prepričan sem, da bomo z znanjem, vlaganji, 'čistimi' nameni in srčnostjo naredili pomembne korake k trajnostni pridelavi in porabi hrane ter s tem tudi k odpravi lakote v svetu in k prehranski varnosti," pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.
Odpadna hrana ostaja kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Samo živinoreja je npr. eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov po svetu in tudi v Sloveniji ter eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov in izumrtje več vrst živali in rastlin. Poleg tega ima tudi etične, družbene in finančne posledice, pa poudarjajo v podjetju za testiranje, inšpekcijske preglede in certificiranje Bureau Veritas.
V EU se letno zavrže 89 milijonov ton živil, od tega v Sloveniji 140.000 ton, kar je 68 kilogramov na prebivalca na leto. Na drugi strani pa je v nerazvitem delu sveta velika težava podhranjenost, zaradi tega v svetu vsako leto umre 3,1 milijona otrok, starih do pet let.
Zmanjšanje količin odpadne hrane je pomembna prioriteta Evropske komisije, to je tudi bistveni sestavni del novega svežnja o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Države EU so se sicer leta 2016 zavezale, da bodo sledile ciljem trajnostnega razvoja ZN - do leta 2030 naj bi na svetovni ravni prepolovili količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgubo hrane vzdolž celotne dobavne verige.
"Zmanjšanje izgub in odpadne hrane je velik izziv vsem členom prehrambne verige. Le sodelovanje in skupna prizadevanja vseh členov bodo pripomogla k večji konkurenčnosti vsakega posameznika in konkurenčnosti celotnega slovenskega gospodarstva," navajajo v Bureau Veritas in ocenjujejo, da se vse začne pri posamezniku in njegovemu spoštljivem odnosu do hrane, zato pozivajo vsakega posameznika in vse člene v verigi preskrbe s hrano, da se pridružijo boju proti odpadni hrani.
Ekologi brez meja so ob tej priložnosti v sodelovanju z Lidlom Slovenija začeli z aktivnosti za celostno preprečevanje in zmanjševanje količin zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti. Za sodelovanje v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde je bila izbrana občina Škofja Loka. V okviru projekta bodo iskali možnosti za zmanjšanje zavržkov hrane znotraj javnega sektorja, gospodarskih subjektov in gospodinjstev ter izdatno ozaveščali o tematiki.
