Evropski statistični urad Eurostat bo danes objavil prve podatke o avgustovski inflaciji. 
Tako kot v Sloveniji naj bi na rekordnih ravneh ostala tudi inflacija v evrskem območju.
K junijski inflaciji, na mesečni ravni je dosegla en odstotek, so največ prispevale cene naftnih derivatov, hrane in elektrike, občutna je bila letna inflacija tudi pri drugih trajnih izdelkih in storitvah. Medtem ko so se cene naftnih derivatov avgusta nekoliko znižale, v medletni primerjavi ostajajo visoke. Prav tako na visoki ravni vztrajajo cene drugih življenjskih potrebščin.
Da bi avgustovski podatki pokazali opaznejše umirjanja inflacije, tako ni pričakovati.
Inflacija naj bi v celotni EU kljub temu trdovratno visoka ostala še dlje časa. Tako bo tudi današnja Eurostatova prva ocena avgustovske inflacije zelo verjetno pokazala vztrajanje rekordnih letnih stopenj inflacije v evrskem območju. Julija je bila letna inflacija v območju skupne valute pri 8,9 odstotka, v celotni EU pa pri 9,8 odstotka.
Glavni razlog za visoko inflacijo v EU so cene energije, a povišana je tudi osnovna inflacija brez cen energije in hrane. Cene plina dvigujejo predvsem posledice ruskega napada na Ukrajino, omejitve dobave plina iz Rusije kot povračilni ukrep zaradi zahodnih sankcij proti državi in uvoz dražjih alternativnih virov. Rekordno visoke borzne cene plina so posledično ob tržnih špekulacijah na doslej nevidene ravni potisnile tudi cene elektrike. Dodatno razmere zaostrujejo zgodovinsko huda suša v Evropi in težave v pomembnem delu francoskih jedrskih elektrarn.
Evropska komisija v pričakovanju hude energetske krize jeseni in pozimi napoveduje izreden poseg na energetske trge za zmanjšanje cenovnih pritiskov, na različne načine ukrepajo tudi države, druge razloge za inflacijo pa bo z napovedanim dodatnim zaostrovanjem denarne politike medtem skušala naslavljati Evropska centralna banka.
