Raziskovalci finskega raziskovalnega inštituta VTT so našli rešitev in iz listov kavovca izdelali celično kulturo, s pomočjo katere so pridobili kavo, ne da bi vzgojili kavna zrna.
"Z naraščajočim povpraševanjem po kavi in številnimi trajnostnimi izzivi glede tradicionalnega pridobivanja kave se stopnjujejo potrebe po alternativnih načinih pridelave kave. Zaradi velikega povpraševanja po kavi je potrebnih več hektarjev zemljišč, na katerih lahko pridelajo dovolj kavnih zrn, kar vodi v izsekavanje gozdov, še posebej na občutljivih območjih deževnega gozda," so poudarili na inštitutu VTT.
Celične kulture kave vzgajajo v bioreaktorjih, ki jih napolnijo s hranili. Za ta proces ne potrebujejo pesticidov, prav tako pa porabijo manj vode kot pri konvencionalni pridelavi kave.
Takšno laboratorijsko kavo bi lahko vzgajali povsod, zato bi s tem znatno zmanjšali tudi emisije CO2 zaradi transporta. "Težko jo je opisati, toda meni se zdi, da ima okus med kavo in črnim čajem. To je sicer odvisno od stopnje praženja in poskusil sem malce manj praženo, zato je malo spominjala na pravi čaj," je za The Guardian okus ene prvih skodelic laboratorijsko pridelane kave opisal Heiko Rischer, vodja biotehnološkega oddelka pri VTT.
| Na Siciliji uspeva kava zaradi podnebnih sprememb Na drugi strani pa zaradi podnebnih sprememb nekatere poljščine uspevajo tam, kjer predtem niso. Družina Morettino s Sicilije si je več kot 30 let prizadevala, da bi pridelala lastno kavo na svoji zemlji. In 30 let jim to ni uspevalo, je poročal Guardian. Lansko pomlad pa je na 66 sadikah zraslo okoli 30 kilogramov kave. Če se bo tako nadaljevalo, bo Sicilija najsevernejše območje na svetu s kavnimi plantažami. Strokovnjaki pravijo, da se zaradi podnebnih sprememb sredozemsko kmetijstvo na Siciliji spreminja v bolj tropsko. Lani so v Sirakuzah avgusta izmerili kar 48,8 stopinje Celzija, kar je največ v Evropi doslej. A kar je za večino izjemno skrb vzbujajoče, je za Andrea Morettino to uresničitev sanj. "V 90. letih, po številnih potovanjih po svetu, se je moj oče odločil, da posadi nekaj kavnih sadik na našem vrtu na obrobju Palerma, na približno 350 metrov nadmorske višine. Običajno so kavne plantaže nekje na 1500 metrih nadmorske višine," pojasnjuje Italijan. Najprej je šlo za poskus, nič se ni zgodilo, po več sto poskusih pa so opazili, da so kavna zrnca le zrasla. Lani jih je bilo tako veliko, da so jih lahko posušili in zmleli. "Veste, kaj je še bolj neverjetno? Rastline rastejo na svežem zraku, brez pomoči tople grede ali pesticidov. Popolnoma organsko. Za nas bi bil to lahko nov začetek." |
