Maja lani je bila inflacija v Turčiji 16,6-odstotna, nato pa se je le še zviševala. Erdogan se je težave lotil z zniževanjem obrestnih mer - konec novembra je turška centralna banka obrestno mero znižala četrti mesec zapored - čeprav velika večina ekonomistov zagovarja ravno obraten pristop.
Erdogan, ki je na poti v svoje tretje desetletje na vodilnih položajih v državi, vztraja, da je njegov pristop pravilen, saj da visoke obrestne mere povzročajo inflacijo, in ne obratno. Njegova gospodarska ekipa je tako novembrske podatke pograbila kot dokaz o pravilnosti ravnanja.
"Kot smo že večkrat poudarili, smo dosegli trend zniževanja inflacije. Vrh je za nami, razen če pride do nepričakovanih dogodkov na globalni ravni," je tvitnil finančni minister Nureddin Nebati. Erdoganova ekipa trdi tudi, da je turški gospodarski model, ki temelji na naložbah, zaposlovanju, proizvodnji, izvozu in proračunskem presežku, že obrodil jasno vidne sadove.
Večina ekonomistov medtem meni, da bo inflacija v Turčiji kljub verjetnemu rahlemu zniževanju ostala na visokih ravneh.
