Ministri za kmetijstvo Zahodnega Balakana in EU so v torek v Berlinu v okviru Stalne delovne skupine za regionalni razvoj podeželja na območju Jugovzhodne Evrope (SWG) med drugim govorili o pripravah na prevzemanje skupne kmetijske politike v luči predpristopnih programov. 
Slovenija je poudarila nujnost trajnostnih rešitev za prehransko varnost.
Kot so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so na srečanju ministrov Zahodnega Balkana in držav EU, ki so v skupini SWG opazovalke, izmenjali stališča o izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan na področju priprav prevzemanja skupne kmetijske politike v luči predpristopnih programov za razvoj podeželja (IPARD III) za programsko obdobje 2021-2027.
Na dogodku, ki običajno poteka januarja ob robu sejma Zeleni teden, letos pa je ob sejmu Fruit Logistica, je državni sekretar na ministrstvu Anton Harej dejal, da je treba v ospredje razprave postaviti iskanje trajnostnih rešitev za globalno prehransko varnost kot odziv na posledice pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini.
Pomembno je, je dodal, da države naredijo premik k obravnavi kmetijstva kot kritične in strateške dejavnosti, ki zagotavlja zadostno, trajnostno in odporno preskrbo s hrano, upravlja z naravnimi viri in ohranja podeželje. V skladu s strateškimi usmeritvami strategije EU od vil do vilic in evropske skupne kmetijske politike morajo države krepiti odpornosti in pripravljenosti Evrope na tovrstne krizne razmere, je poudaril.
Harej je poudaril slovensko podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Slovenija podpira partnerice Zahodnega Balkana pri uresničevanju akcijskega načrta zelene agende za Zahodni Balkan, njihovo predanost evropskim vrednotam ter načelom in izvajanju potrebnih reform, ki so v interesu posamezne partnerice.
Akcijski načrt zelene agende spodbuja dolgoročno, zeleno socialno-ekonomsko okrevanje in konkurenčnost regije, podpira zeleni in digitalni prehod ter spodbuja trajnostno (regionalno) povezljivost ter trgovino,. je izpostavil in dodal, da ministrstvo nadaljuje z izvajanjem mednarodne razvojne pomoči na Zahodnem Balkanu pri izvajanju predpristopnega programa za razvoj podeželja (IPARD III, 2021-2027).
Državni sekretar je tudi povedal, da je v duhu razvoja prihodnjega regionalnega sodelovanja Slovenija pripravila dvoletni projekt tehnične pomoči za usklajevanje regionalnega sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja z gozdovi in upravljanja z divjadjo za Zahodni Balkan, ki ga bo financirala s sredstvi mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije.
V luči tega projekta bo v aprilu v Skopju potekalo prvo srečanje slovenskih strokovnjakov s področja gozdarstva in partneric Zahodnega Balkana, so napovedali.
