Ministri EU za kmetijstvo so na zasedanju v Luksemburgu razpravljali o svežnju Pripravljeni na 55, poudarek so namenili kmetijskem vidiku revizije uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu. 
Dotaknili so se tudi drugih aktualnih tem, med njimi vpliva vojne v Ukrajini na kmetijske trge.
Predlog spremembe uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu določa splošni cilj, na ravni EU doseči 310 megaton ponora ekvivalenta toplogrednih plinov, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predvideva tudi integrirane ukrepe za kmetijsko-gozdarski sektor in uporabo digitalnih tehnologih pri spremembi monitoringa.
Uredba po pojasnilih ministrstva določa tudi cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2035 v integriranem sektorju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Cilj unije, ki ga bo treba doseči v letu 2030, je razdeljen na posamezne države članice. Za Slovenijo je predlagan ponor 146 kiloton ekvivalenta toplogrednih plinov.
Slovenija na prispevek iz povečevanja gozdnatosti ali krepitve lesne zaloge ne more računati zaradi prevladovanja krčitve gozdov predvsem za osnovanje kmetijskih zemljišč, s katerimi povečujemo proizvodnjo lokalne, zdrave in varne hrane s čim manjšimi obremenitvami emisij iz prometa.
"Za dosego podnebne nevtralnosti leta 2035 predlog še ne predvideva konkretnih korakov, zaradi česar je v tem trenutku težko podpreti takšen predlog. Izpostavljamo pa, da bodo v procesu pridelave hrane emisije iz kmetijstva vedno prisotne, tudi po letu 2035 in 2050. S tega vidika se postavlja vprašanje o kriterijih za cilj sektorja kmetijstva, gozdarstva in druge rabe tal," je na zasedanju izpostavil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič.
Evropska komisija je ministrom predstavila tudi predlog uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, ki so, kot je izpostavil Irgolič, globoko zakoreninjene v tradiciji, kulturi in geografiji ruralnih skupnosti.
Predlog uredbe je v določeni meri poenotil postopke registracije za kmetijske proizvode, vino in žgane pijače, sicer pa zaenkrat ne kaže na poenostavitve postopkov. Prav tako predlog enotno ureja nadzor nad geografskimi označbami za kmetijske proizvode in žgane pijače, medtem ko se nadzor geografskih označb za vino še vedno ureja ločeno v drugih delegiranih in izvedbenih uredbah. Slovenija bo predlog uredbe po navedbah ministrstva še natančneje proučila.
Kmetijski ministri so se danes seznanili tudi z informacijo Evropske komisije glede razmer na trgih v luči vojne v Ukrajini. Rusija in Ukrajina zagotavljata 40 odstotkov pšenice ter tudi drugih žit in pomembno vplivata na preskrbo s hrano v Afriki in na Bližnjem vzhodu, so zapisali na ministrstvu. Tudi Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja rast stroškov vhodnih surovin, predvsem energentov, krmil in gnojil.
Komisija je že predlagala nekatere zakonodajne predloge, ki jih Slovenija podpira. Irgolič je posebej izpostavil težave v sektorju prašičjega mesa in proizvodnje mleka. "V Sloveniji beležimo eno najnižjih odkupnih cen mleka v EU. Kljub sicer rasti odkupnih cen višji vhodni stroški niso pokriti. Posebno pozornost je zato treba posvetiti prenosu teh višjih stroškov v sami verigi," je poudaril.
Komisija je predstavila tudi sporočilo o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov. Irgolič je v razpravi izpostavil, da gre za kompleksno in strateško razpravo, ki terja nujno zavedanje komplementarnosti različni vidikov v prehranski verigi - od primarne proizvodnje ter ekonomskega položaja pridelovalcev, do delovanja celotne verige z odpornim predelovalnim sektorjem ter zagotavljanja cenovno dostopne hrane za državljane.
"Dolgoročno se strinjam, da si je treba prizadevati za povečanje odpornosti našega prehranskega sistema, zmanjšati odvisnost EU kmetijstva od surovin iz tretjih držav in še naprej zasledovati cilje strategije 'od vil do vilic' za prehod na bolj trajnostne prehranske sisteme," so Irgoliča še povzeli na kmetijskem ministrstvu.
