Potem ko je ukrajinska energetska družba Naftogaz zaradi spora z ruskim energetskim velikanom Gazprom na sodišču vložila zahtevo za arbitražo, je Gazprom zažugal s sankcijami.
Če bi do teh prišlo, bi mu bilo prepovedano izpolnjevati obveznosti do Naftogaza. Ali to pomeni, da bi Evropa ostala brez ruskega plina, dobavljenega prek Ukrajine, ni jasno.
Naftogaz se je na arbitražno sodišče Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) obrnil, ker mu Gazprom ni izplačal opravljene storitve organizacije transporta zemeljskega plina po ozemlju Ukrajine v Evropo. Kot trdi v objavi z 9. septembra, rusko podjetje storitve ni izplačalo "ne pravočasno ne v celoti".
"Gazprom bomo prisilili k plačilu. Preučujemo tudi možnost dodatnih zahtevkov. Uporabili bomo naše dosedanje izkušnje," je objavo tedaj pospremil izvršni direktor Naftogaza Jurij Vitrenko.
V Gazpromu so zdaj zavrnili navedbe ukrajinskega podjetja in napovedali, da ne bodo plačali za storitve, ki jih Naftogaz ni opravil. Ukrajinska stran storitev ne zagotovi, "zato ne bi smele biti in ne bodo plačane", je odziv v torek povzela ruska tiskovna agencija Tass.
V ruskem energetskem velikanu so svoje argumente že posredovali na sodišče, a menijo, da jim trenutne okoliščine jemljejo temeljno pravico do poštenega in nepristranskega zaslišanja.
Potezo Naftogaza so označili za neprijazno. Če bo ukrajinsko podjetje vztrajalo pri zahtevi, da se zadeva obravnava na sodišču, "bodo imeli ruski državni organi vse razloge, da uvedejo sankcije". Če bo Rusija sankcionirala Naftogaz, bo Gazpromu v praksi prepovedano izpolnjevati obveznosti do tega podjetja, vključno s finančnimi transakcijami, so zarožljali.
Dobava ruskega plina po ozemlju Ukrajine je sicer za Evrope trenutno posebej pomembna, saj plinovod Severni tok 2 ni nikoli zaživel, Severni tok 1 pa je ustavljen. Ne le, da plin po teh plinovodih, speljanih iz Rusije v Nemčijo, ne teče, tam je zdaj prišlo še do uhajanja plina, ki je ostal v ceveh, kriva pa naj bi bila sabotaža.
