Francija je oktobra zabeležila najvišjo inflacijo po letu 1985, je potrdil francoski statistični urad Insee. Potem ko so se cene življenjskih potrebščin septembra v drugem največjem gospodarstvu v evrskem območju podražile za 5,6 odstotka, so se oktobra za 6,2 odstotka.
Samo cene energije so se v Franciji oktobra medletno zvišale za 19,1 odstotka, cene hrane pa za 12 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na mesečni ravni je bila inflacija oktobra enoodstotna, septembra pa so Francozi beležili 0,6-odstotno deflacijo.
Glede na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), namenjen merjenju sprememb cen, ki jih gospodinjstva v EU plačujejo za blago in storitve, je bila medtem stopnja letne inflacije v Franciji 7,1-odstotna (septembra 6,2-odstotna). Stopnja mesečne inflacije je bila na ravni HICP pri 1,2 odstotka, septembra pa je bila izmerjena deflacija v obsegu 0,5 odstotka.
Francoska centralna banka napoveduje, da bo povprečna letna inflacija v Franciji konec leta znašala 5,8 odstotka, v prihodnjem letu pa med 4,2 in 6,9 odstotka.
Sindikati izražajo nasprotovanja naraščajočim cenam in načrtovani pokojninski reformi. Koliko podpore bo stavkovni poziv dejansko dobil, še ni znano.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer že odobril povišanje plač javnim uslužbencem in učiteljem ter vzpostavil eno bolj radodarnih protiinflacijskih varnostnih mrež v Evropi, s katero so omejili cene energije za gospodinjstva in naraščanje inflacije.
Sindikate bolj razburja Macronovo vztrajanje pri dvigu upokojitvene starosti s sedanjih 62 na 64 oz. 65 let, kar je bila tudi ena od njegovih glavnih obljub v kampanji za ponovno izvolitev. Napovedane spremembe naj bi začele veljati prihodnje leto.
"Smo proti dvigu upokojitvene starosti, ker menimo, da je to odklon v luči dejstva, da je v državi veliko brezposelnih," je v torek povedal vodja sindikata CGT Philippe Martinez. "Zadrževanje ljudi na delu pomeni, da ljudje, ki so brez dela, tega ne morejo najti," je dodal.
Zaradi naraščajočega primanjkljaja in zgodovinsko najvišjega javnega dolga je nekdanji investicijski bankir prepričan, da sta znižanje števila pokojnin in ohranjanje čim večjega števila zaposlitev edina načina, kako lahko država poveča prihodke brez povečanja davkov.
"Obstajajo pomembna vprašanja, o katerih želimo začeti pogovore z drugimi političnimi strankami, sindikati in skupinami delodajalcev," je dejala.
