Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva in predsednik Svetovne banke David Malpass sta v ponedeljek na začetku letnih zasedanj mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu opozorila na nevarnost svetovne recesije.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je že 26. julija, objavil črne napovedi makroekonomskih gibanj za leti 2022 in 2023. Rast se je zaustavila v treh največjih svetovnih gospodarstvih, v ZDA, na Kitajskem in v območju evra – s pomembnimi posledicami za globalne obete. Inflacija predstavlja veliko skrb.
Okrevanju po pandemiji leta 2021 je leta 2022 sledil vse bolj mračni razvoj dogodkov zaradi ruske invazije na Ukrajino.
David Malpass je poudaril zadnjo rast vrednosti dolarja in dejal, da to povzroča težave državam v razvoju, v katerih narašča breme dolgov. Rast se upočasnjuje tudi v razvitih državah Evrope.
Naraščanje obrestnih mer po njegovih besedah povzroča dodatno breme državam v razvoju, inflacija pa ostaja težava za vse, tako za razvite kot tudi nerazvite.
Kristalina Georgieva je kot poseben problem za države v območju evra izpostavila naraščanje cen energije, ukrepi Kitajske proti pandemiji covida-19 pa po njenih besedah pomenijo težave za svetovne oskrbovalne verige.
ZDA se medtem spopadajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti tudi zaradi višanja obrestnih mer v boju proti inflaciji, trg delovne sile pa ostaja trden, je dejala.
Georgieva je že prejšnji teden napovedala, da bo IMF vnovič znižal obete za svetovno gospodarsko rast. Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih bo objavljeno danes.
Kot težave za svetovno gospodarstvo je navedla nadaljevanje pandemije, inflacijo, rusko invazijo v Ukrajini in med drugim tudi podnebne spremembe.
Zasedanja IMF-a in Svetovne banke se s kolegi iz drugih držav članic obeh mednarodnih finančnih ustanov udeležujeta tudi slovenski minister za finance Klemen Boštjančič in guverner banke Slovenije Boštjan Vasle.
Prvič od jeseni leta 2019 zasedanja potekajo v živo v Washingtonu, zaradi pandemije so potekala na daljavo ali pa v hibridni obliki.
