Po svetu danes obeležujemo svetovni dan hrane. Letos je ta posebej osredotočen na temo prehoda na trajnostne prehranske sisteme.
Trenutni prevladujoči sistem proizvodnje in porabe hrane je škodljiv tako za naravne vire kot za zdravje ljudi, zato so spremembe nujne, opozarjajo pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je cilj prehoda na trajnostne prehranske sisteme ambiciozen, doseči pa ga bodo poskušali predvsem z novim slovenskim strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027.
"V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost," je ob svetovnem dnevu dejala kmetijska ministrica Irena Šinko. Zavzela se je za to, da hrana postane osnovna dobrina vsakega posameznika, pri tem pa mora vsak od nas z njo ravnati spoštljivo.
Da je današnji prehranski sistem v EU nevzdržen, so opozorili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Izpostavili so podnebne spremembe, onesnaževanje in odpadke, izgubo biotske raznovrstnosti in s prehrano povezane nenalezljive bolezni.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opažajo, da je vedno več potrošnikov pozornih na svojo prehrano. Kot odgovor na ta izziv so v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvili in gostincem ponudili simbol Prava izbira, ki po strokovnih merilih označuje prehransko ustreznejše obroke.
Na Slovenski Karitas ob svetovnem dnevu hrane izpostavljajo, da sta dostop do hrane in človekovo dostojanstvo neločljivo povezana. Karitas na 310 razdelilnih mestih po vsej Sloveniji deli hrano 90.000 revnim osebam. Letno razdeli preko 3.200 ton kupljene in podarjene hrane ter hrane iz Sklada za evropsko pomoč. V zadnjih mesecih je povpraševanje po njej še toliko večje, saj se tudi stiske zaradi splošne draginje, še posebej pa zaradi cen hrane zelo povečujejo.
Na Čebelarski zvezi Slovenije pa so opozorili, da je vsaka tretja žlica hrane na svetu odvisna od čebel ter na prednosti lokalno pridelane hrane, ki ima kratko pot od njive do krožnika. Potrošnike pozivajo, naj kupujejo lokalno pridelano hrano neposredno od pridelovalcev.
Po podatkih FAO svet pridela dovolj hrane za vsakogar, a je neenakomerno porazdeljena. Lakota se tako le še povečuje, med poglavitnimi razlogi so revščina in naraščajoče ekonomske neenakosti, pa tudi konflikti, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pandemija covida-19. FAO ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi.
V Sloveniji gospodinjstva za hrano namenijo približno 14 odstotkov vseh svojih izdatkov. Ob tem se količina zavržene hrane povečuje. Po podatkih državnih statistikov je lani vsak prebivalec zavrgel v povprečju 68 kilogramov hrane, kar je 10 kilogramov več kot leta 2013.
Svetovni dan hrane vsako leto obeležujemo na obletnico ustanovitve FAO. Ta je osrednji dogodek pripravila v petek v Rimu, ko so navzoče med drugimi nagovorili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, papež Frančišek in italijanski predsednik Sergio Mattarella. Od 17. do 21. oktobra FAO organizira tudi letno srečanje mladih na področju hrane in kmetijstva, na katerem bodo sodelovali tudi mladi iz Slovenije.
