SLO bocni levo
SLO bocni desno

Pivk:"Spletni prodaji bi lahko rekli tudi mobilna prodaja!"

Svetovne

09.11.2022

Na konferenci E-commerce Jam, ki bo ob razglasitvi najboljših spletnih trgovcev v regiji, potekala jutri v Tvornici kulture v Zagrebu in ki jo organizira Ceneje.si (del Heureka Group) bo predaval tudi David Pivk, direktor marketinga podjetja Nike za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. 

Nike žanje velike uspehe digitalne strategije in digitalni prihodki predstavljajo že 26 odstotkov vseh prihodkov. Ali je rast povsod po svetu enakomerna? Kako je s tem v Evropi in regiji Srednje in Vzhodne Evrope?

V zadnjih petih letih vidimo dvoštevilčno rast praktično po celotni Evropi. To velja tako za trge z bolj razvito spletno prodajo, kot sta Velika Britanija in Francija, kot tudi razvijajoče se regije, kot je regija Srednje in Vzhodne Evrope. Pred in po pandemiji covida-19 so bile rasti digitalne prodaje precej enake, smo pa med samo pandemijo videli hitrejšo rast na trgih, kjer je imela spletna prodaja manjšo penetracijo. Tako da lahko sklepamo, da je koronavirus povzročil najhitrejši digitalni pospešek prav na trgih, ki so do zdaj nekoliko zaostajali za razvitejšimi trgi Evropske unije. Lahko rečem, da so med pandemijo trgi regije Srednje in Vzhodne Evrope rasli nekoliko hitreje kot preostala Evropa.

Kako pomembne so z vidika digitalnih prihodkov vaše aplikacije?

Dejstvo je, da bi dandanes lahko spletni prodaji rekli tudi mobilna prodaja, saj je trend potrošnikov že nekaj let, da nakupovanje opravijo na mobilni napravi. Aplikacije pri tem pomagajo, saj poenostavijo ciljanje in segmentacijo potrošnikov preko tehnoloških funkcij, ki jih recimo mobilna spletna stran ne omogoča (push, inbox itd). Mobilne aplikacije podjetjem omogočajo, da si sama lastijo osebne podatke potrošnikov in zmanjšajo odvisnost od spletnega oglaševanja, hkrati pa povečajo zvestobo, saj lahko blagovne znamke komunicirajo neposredno s svojimi potrošniki ter najbolj zvestim kupcem nudijo ekskluzivne izdelke in jim omogočajo dostop do posebnih ponudb in promocij. Moram pa poudariti, da vsaka uspešna DTC-strategija ne stavi na samo en kanal, ampak na mrežo kanalov, ki obsegajo lastne spletne strani, mobilne aplikacije, fizične trgovine in pa tudi primerjalnike cen, kot je na primer Ceneje.si, kanale družbenih omrežij, kot sta Meta in Google, partnerje, kot so Zalando in Intersport, vplivneže itd. Pomembno je, da je blagovna znamka prisotna na kanalih, ki so najbolj relevantni za ciljno skupino, in da se potem konverzija vzpostavi na DTC-kanalu.

Kako lahko velika korporacija postane vzorčni primer zgledne znamke DTC, s katerimi so nekoč vladala predvsem zagonska podjetja?

Za uspešno DTC-strategijo je potrebno osredotočenje na najvišji ravni podjetja, saj DTC ne vključuje samo marketinga in prodaje, ampak prireditev celotne tržne strategije. Potrebno je zagotoviti dovolj in hkrati ekskluzivne izdelke, ki bodo potrošnike pripeljali na lastne kanale, namesto da bi opravili nakup na konkurenčni strani. Ne gre samo za najboljšo ceno, temveč tudi za izbor in pa za celotno uporabniško izkušnjo. S tem imam v mislih predvsem hitrost dostave izdelka, pogoje za vrnitev izdelka in program zvestobe, ki nagradi zveste kupce. Pomembno je, da se vsak segment potrošnikov zadovolji z izkušnjo, ki je njim najbolj pomembna. Recimo cenovno občutljivi potrošniki pogosto spremljajo platforme za primerjavo cen, tako da je pomembno, da blagovna znamka tam nastopi s pravilnimi izdelki, vendar potem konverzijo opravi na kanalu DTC, kjer tudi kupci, ki morda kupijo cenejši izdelek, dobijo premijsko uporabniško izkušnjo, ki jo dobi kupec, ki kupi dražji izdelek, na primer brezplačno zamenjavo in brezplačno dostavo v 48-ih urah.

Kakšna je uporabniška izkušnja, ki bi jo hoteli zagotoviti uporabniku? Koliko vam po vašem mnenju še manjka do tistega, kar si želite doseči?

Smo podjetje, ki je obsedeno z zadovoljstvom potrošnika. Ker se potrošniki in njihove potrebe vseskozi spreminjajo, to pomeni, da nikoli nismo zadovoljni z uporabniško izkušnjo. Prav potrošnik je tisti, ki nam predstavlja največji izziv, da se nenehno spreminjamo in izpopolnjujemo s ciljem, da bodo naše lastne platforme destinacija, na kateri potrošniki kupujejo proizvode blagovnih znamk Nike in Jordan. Tema je res obširna, morda lahko omenim, da bomo še več Nikejeve kulture DTC tvorili tudi 10. novembra 2022 na dogodku E-commerce Jam v Tvornici kulture v Zagrebu, kjer bom kot ključni govorec lahko povedal še nekoliko več.

Na čelo Adidasa direktor največjega tekmeca - Pume

Nadzorni svet nemškega proizvajalca športnih oblačil in opreme Adidas je v želji, da prekine večmesečne pretrese v poslovanju, zamenjal izvršnega direktorja družbe. To je postal dozdajšnji direktor njihovega največjega konkurenta, Pume - Bjorn Gulden.Nekdanji norveški profesionalni nogometaš in rokometaš bo trenutnega izvršnega direktorja Kasperja Rorstreda na položaju nasledil januarja prihodnje leto.Po besedah predsednika nadzornega sveta Adidasa Thomasa Rabe ima 57-letni Gulden skoraj 30 let izkušenj v industriji športne opreme in obutve. "Kot izvršni direktor Pume je znova oživil blagovno znamko in podjetje popeljal do rekordnih rezultatov. Adidas bo vodil v novo obdobje moči," je dodal.Nemški velikan športne opreme se v zadnjih mesecih sooča s pretresi, ki so vplivali tudi na prodajo izdelkov. Julija so znižali obete za letošnje poslovno leto, razlog za to pa pripisali nenehnim strogim omejitvam zaradi covida-19 na kitajskem trgu, ki velja za njihov ključni trg.Konec oktobra so bili primorani prekiniti sodelovanje s pevcem Kenyejem Westom zaradi serije njegovih tvitov z antisemitsko vsebino in ustaviti proizvodnjo zelo uspešne linije Yeezy, ki so jo zasnovali skupaj z njim. Ta poteza bi lahko okrnila letošnji čisti dobiček za do 250 milijonov evrov.V tretjem četrtletju letos je sicer Adidasov čisti dobiček znašal 179 milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani 479 milijonov evrov. Oktobra so napovedali, da pričakujejo 500 milijonov evrov čistega dobička.Tako Adidas kot Puma imata sedež v bavarskem mestu Herzogenaurach v bližini Nürnberga. Podjetji sta ustanovila brata Adolf in Rudolf Dassler, ki sta bila ostra tekmeca. Prvi je tako na noge postavil Adidas, zatem pa je drugi ustanovil Pumo.