Ob vedno večji negotovosti glede preskrbe s hrano in podnebni krizi morata politika in gospodarstvo vlagati v trajnostne hladne prehranske verige.
Te so namreč ključnega pomena za spopadanje z izzivom prehranjevanja dodatnih dveh milijard ljudi do leta 2050 in večanja odpornosti podeželskih skupnost, so ob podnebni konferenci COP27 objavili ZN.
Hladna prehranska veriga je oskrbovalna veriga, v kateri je hlajenje potrebno za prenos živilskih proizvodov s polja na trg v fazah predelave živil, prevoza hlajenih živilskih proizvodov in prodaje v maloprodajnih živilskih obratih.
"V času, ko mora mednarodna skupnost ukrepati za reševanje podnebne in prehranske krize, lahko trajnostne hladne prehranske verige prinesejo velike spremembe," je ob predstavitvi poročila, ki sta ga pripravila Program ZN za okolje (UNEP) in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ob robu podnebne konference COP27 v Šarm el Šejku zapisala izvršna direktorica UNEP Inger Andersen.
Kot je pojasnila, lahko s tovrstnimi prehranskimi verigami zmanjšamo izgube hrane, izboljšamo prehransko varnost, upočasnimo emisije toplogrednih plinov, ustvarjamo delovna mesta, zmanjšamo revščino in krepimo odpornost. "Vse to v enem samem zamahu," je poudarila.
Zaradi pomanjkanja učinkovitega hlajenja se po izsledkih raziskave neposredno izgubi 526 milijonov ton pridelane hrane oz. 12 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Države v razvoju bi lahko letno prihranile 144 milijonov ton hrane, če bi imele enako raven infrastrukture v hladni prehranski verigi kot razvite države.
Emisije zaradi izgube in odpadkov hrane zaradi pomanjkanja hlajenja so leta 2017 znašale približno eno gigatono ekvivalenta ogljikovega dioksida - približno dva odstotka vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. Zmanjšanje izgube hrane in odpadkov bi tako lahko pozitivno vplivalo na podnebne spremembe, vendar le, če je nova infrastruktura, povezana s hlajenjem, zasnovana tako, da uporablja pline z nizkim potencialom globalnega segrevanja, je energetsko učinkovita in deluje na obnovljive vire energije, poudarjajo pri UNEP in FAO.
Izboljšave v infrastrukturi hladnih prehranskih verig so ponekod že pokazale pozitivne spremembe. V Indiji je pilotni projekt hladne verige za živila zmanjšal izgube kivija za 76 odstotkov. V Nigeriji pa je projekt namestitve 54 hladilnic ColdHubs preprečil kvarjenje 42.024 ton hrane in za 50 odstotkov povečal dohodek gospodinjstev 5240 malih kmetov, trgovcev na drobno in veletrgovcev.
Avtorji raziskave so tako za odločevalce pripravili nekaj predlogov, kako razširiti trajnostne hladne prehranske verige po svetu. Med drugim predlagajo uvedbo ambicioznih minimalnih standardov učinkovitosti ter spremljanje in izvrševanje za preprečevanje nezakonitega uvoza neučinkovite opreme in hladilnih sredstev za hladno prehransko verigo. Prav tako predlagajo vzpostavitev multidisciplinarnih centrov za razvoj hladne prehranske verige na nacionalni ali regionalni ravni, so še navedli v sporočilu za javnost.
