Evropska komisija od Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zahteva imenovanje senatov za obravnavo spora s Kitajsko zaradi njenih omejitev pri trgovini z Litvo in oviranja lastnikov visokotehnoloških patentov pri zaščiti intelektualne lastnine.
Kot so sporočili iz Bruslja, ravnanje Kitajske v obeh primerih močno škoduje evropskim podjetjem.
Prva zadeva se nanaša na omejitve pri trgovanju z Litvo, ki jih je Kitajska proti tej članici EU uvedla zaradi krepitve njenih vezi s Tajvanom. Kaplja čez rob naj bi bilo septembrsko odprtje predstavništva Litve na Tajvanu, ki bo zastopalo njene gospodarske interese na otoku. Poteza je sledila ustanovitvi predstavništva Taipeija v litovski prestolnici novembra lani. Ker to v nazivu nosi ime Tajvan, Peking to razume kot uradno priznanje otoške republike.
Peking sprejetje kakršnihkoli nedopustnih ukrepov proti Litvi odločno zanika, a podatki kažejo, da se je litovski izvoz na Kitajsko v zadnjem letu zmanjšal za 80 odstotkov. Kitajske oblasti so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP namreč začele zavračati številne pošiljke blaga iz te države.
Kitajske oblasti so prepoved uvoza nekaterih skupin blaga iz Litve tudi uradno potrdile, a jo utemeljile z zdravstvenimi razlogi. V Bruslju vztrajajo, da tako obsežnih omejitev ni mogoče utemeljiti na tak način.
Na patentnem področju pa se spor nanaša odločitev kitajskih sodišč iz avgusta 2020, ki so lastnikom visokotehnoloških patentov iz EU prepovedala, da bi se za zaščito svoje intelektualne lastnine obrnili na sodišča v EU. Podjetja v EU imajo namreč pravico zahtevati pravično sodno varstvo v primeru nezakonite uporabe njihove tehnologije.
Po navedbah Evropske komisije gre za posledico zahtev kitajskih proizvajalcev, da naj imetnike patentnih pravic na tak način prisilijo v omogočanje cenejšega dostopa kitajskih podjetij do evropske tehnologije.
Bruselj od WTO zahteva oblikovanje senatov, ki bi obravnavali obe zadevi. Pritožbeni organ WTO bo o zahtevi odločal 20. decembra. Kitajska lahko po navedbah AFP imenovanju senatov enkrat nasprotuje, a lahko EU v tem primeru zahtevo vloži znova. WTO bi v tem primeru senate imenovala 30. januarja prihodnje leto. Senat za sprejem odločitve običajno potrebuje do leto in pol.
V obeh primerih je EU postopke pred WTO že sprožila, a gre zdaj po navedbah AFP za zaostritev retorike. Vendar pa se ob tem poraja vprašanje, koliko možnosti za ukrepanje trenutno sploh ima WTO. Njen pritožbeni organ je namreč še vedno ohromljen, potem ko so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom blokirale imenovanje novih članov organa. Vse od uvedbe ameriške blokade je slišati opozorila, da je WTO zdaj le brezzobi tiger in da je na kocki temeljna ideja o mednarodnem sistemu trgovine, ki temelji na skupnih pravilih.
