Inflacija na Madžarskem se je znova zvišala in februarja dosegla 5,7 odstotka, kar je več kot v kateri koli od 27 članic Evropske unije. Cene življenjskih potrebščin v EU so se v povprečju zvišale za 2,7 odstotka.
Orban je marže supermarketov omejil za 30 osnovnih živil. Zdaj lahko znašajo le 10 odstotkov nad veleprodajnimi stroški. Ukrep vključuje izdelke, kot so jajca, mleko in meso, izjema so trgovci na drobno z nižjimi letnimi dohodki.
Kot je znano je kmalu po uveljavitvi ukrepov Viktor Orban tuje trgovce obtožil, da so s svojimi pretiranimi in neupravičenimi podražitvami "ropali" Madžare. Navedel je 42-odstotne marže pri piščančjih perutnicah ali 70-odstotne pri jogurtih in dejal, da je bila "nujna intervencija" namenjena brzdanju trgovcev, ki jim je "skrbel samo dobiček".
Velike evropske verige, kot so: Spar, Lidl in Tesco, obvladujejo madžarski maloprodajni sektor, zato se je vlada zatekla k uvedbi protekcionističnih ukrepov, vključno z davkom na super dobičke.
Lani so iz Spara, mednarodne verige supermarketov, ki je nizozemskega izvora, madžarsko vlado obtožili diskriminacije tujih podjetij, vrhovno sodišče EU pa je v ločenem primeru razsodilo v njihov prid.
Združenje madžarskih trgovcev na drobno, ki zastopa številne vodilne trgovce v državi, je zavrnilo obtožbe vlade o dobičkarstvu. Pravijo, da se dobički zmanjšujejo ali spreminjajo v izgube, multinacionalke pa morajo plačevati davke, za razliko od njihovih manjših madžarskih tekmecev.
Spar zaradi nadzora nad cenami pričakuje okoli 3,7 milijona evrov dodatne mesečne obremenitve, poroča finančni portal Portfolio.
Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko trgovci zvišali cene drugih živilskih izdelkov, da bi nadomestili izgubljeni prihodek, kar bi sčasoma imelo nasproten učinek.
Orban je podobne zgornje meje cen uvedel v letih 2022 in 2023, ko je inflacija po ruski invaziji na Ukrajino poskočila na kar 26 odstotkov. Po podatkih Eurostata je bila Madžarska leta 2023 skupaj z Bolgarijo na zadnjem mestu po porabi gospodinjstev v EU.
Vir: SEEbiz
Foto: Arhiv Instore
