Z Dejanom Židanom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so razpravljali o odpravi administrativnih ovir v predpisih Evropske unije (t. i. paketi Omnibus) ter o aktualnem globalnem zaostrovanju na področju carin. Skupščina GZS je sprejela tudi Letno poročilo dela GZS za leto 2024.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je na seji spregovoril o trenutno aktualnih izzivih na globalnem trgu, med drugim o posledicah ameriških carin in omnibus paketih poenostavitev evropske zakonodaje z namenom krepitve konkurenčnosti gospodarstva.
Židan Evropo razume kot »tipično gospodarstvo, ki verjame v svetovno trgovino. Na žalost WTO zaradi blokade ZDA ni sposobna razrešiti trgovinskih sporov.« Izpostavil je tudi delo novoustanovljene ad hoc delovne skupine ministrstva za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev predpisov EU, pri čemer je posebej pohvalil sodelovanje predstavnikov GZS, ki prenašajo potrebe gospodarstva glede odprave nepotrebnih bremen. Članom Skupščine GZS je pojasnil predvidene zamike pri pravilih glede trajnostnega poročanja, pri čemer to ne pomeni odstopanja od trajnostne politike EU, temveč »dela Evropa na ta način zeleno politiko bolj izvršljivo.«
Gospodarska zbornica Slovenije podpira splošni družbeni premik v trajnostno poslovanje, izpostavlja pa, da bo dejanski prehod odvisen od tehnoloških zmožnosti, možnosti investiranja, dostopa do ustrezne podporne infrastrukture, razpoložljivosti kritičnih surovin ter hitrega pridobivanja upravnih dovoljenj, zlasti okoljevarstvenih. Opozarja, da trenutni slabo pripravljen evropski okvir ESG, ki vključuje Direktivo o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive), Direktivo o poročanju o trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Reporting Directive) in Uredbo o taksonomiji (Taxonomy Regulation), močno otežuje sposobnost podjetij, da sledijo tempu in količini zahtevanih informacij in podatkov, s čimer se poročanje spreminja v zgolj formalno izpolnjevanje obveznosti. Posledično negativno vpliva na temeljne poslovne dejavnosti. GZS kot ključno slabost vidi dejstvo, da se kadrovski in finančni viri preusmerjajo v ‘golo’ poročanje in zagotavljanje skladnosti namesto v povečanje produktivnosti in ustvarjanje gospodarske vrednosti. Zato GZS podpira ukrepe, predvidene v prvem omnibus paketu, ki predvideva določene poenostavitve v okviru poročanja o trajnostnosti in s tem povezanim skrbnim pregledom. Pri tem posebej pozdravlja sprejetje direktive »Stop the clock«, s katero so bili sprejeti določeni zamiki rokov začetka obveznosti priprav poročil o trajnostnosti oz. implementacije CSRDDD v nacionalne pravne rede. GZS poziva pristojno ministrstvo k čimprejšnji implementaciji sprejete direktive »Stop the clock« v slovenski pravni red. Hkrati GZS predlagala, da ministrstvo stališča slovenskega gospodarstva vključuje v uradna stališča, ki jih bo Republika Slovenija zagovarjala na ravni EU.
Gospodarska zbornica Slovenije podpira pogajalska izhodišča na ravni Evropske unije v smeri ohranitve svobodne trgovinske menjave, ki jo razume kot najboljše zagotovilo za rast blaginje državljanov in državljank Slovenije. Ob tem izpostavlja, da mora EU-27 ostati zavezana pravilom Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in tako imenovanemu »načelu države z največjimi ugodnostmi« (Most-Favoured Nation – MFN). To pomeni, da mora država, ki eni državi dodeli določene trgovinske ugodnosti (npr. nižje carine, manj omejitev pri uvozu/izvozu), enake ugodnosti ponuditi vsem drugim članicam WTO, s katerimi ima sklenjen MFN status.
V kontekstu pogajanj z ZDA Gospodarska zbornica Slovenije nasprotuje vsem ameriškim pobudam in predlogom, ki neposredno posegajo na področje notranjega trga, kot so standardi in davki na potrošnjo. Carinske stopnje na uvoz in izvoz različnih proizvodov med ZDA in EU-27 bi lahko sčasoma postopno znižali, vendar je potrebno tudi v tem primeru opraviti analizo vpliva na evropske proizvajalce. Novo kompromisno trgovinsko ureditev z ZDA bi bilo vsekakor najlažje doseči preko WTO. Opcija je tudi ločen dogovor EU-27 z ZDA o znižanju carinskih stopenj. Dejstvo je, da povišanje carinskih stopenj ne bo povečalo blaginje povprečnega Američana ali Evropejca.
Skupščina GZS je obravnavala tudi Letno poročilo GZS za leto 2024. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med glavnimi dosežki lanskega leta med drugim izpostavila podpis Deklaracije Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga in s tem ponovni vstop v Ekonomsko-socialni svet, nekatere izboljšave, ki jih je prinesel prvi paket davčnih sprememb, kot so davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine, ki pa so po njenih besedah »dobrodošle, vendar nezadostne in diskriminatorne do ostalih domačih in tujih strokovnjakov« ter prenos olajšave za investicije v digitalno in zeleno s sedanjega enega leta na pet let.
Kot pozitivno je označila preprečitev dodatnih birokratskih obveznosti za podjetja pri prenosu Direktive o trajnostnem poročanju CSRD v novelo Zakona o gospodarskih družbah, sprejem novela Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki je prinesla boljši dostop podjetij in potrošnikov do TRR računa, uporabo blažjih ukrepov s strani bank pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja ali namesto zaprtja TRR. Izpostavila je, da je bilo v šolskem letu 2024/25 na GZS registriranih 197 novih vajeniških pogodb (+21,7 % glede na šolsko leto 2023/2024) ter se vajeniški programi izobraževanja izvajajo za 21 poklicev na 22 šolah v Sloveniji. Skupščina GZS je Letno poročilo 2024 sprejela.
Vir/Foto: GZS
