Prireja je pri mesu manjša, pri mleku pa večja. Živinorejci v Sloveniji so lani priredili približno 78.400 ton perutninskega mesa, okoli 43.000 ton govejega, 22.800 ton prašičjega ter skupno okoli 1.700 ton ovčjega in kozjega mesa.
V zadnjih 15 letih se povečuje predvsem prireja perutninskega mesa, v tem obdobju je narasla za več kot četrtino. Pri govejem mesu je prireja v omenjenem obdobju ostala na približno enaki ravni, pri prašičjem pa se je razpolovila.
Tudi skupna količina domače prireje mesa, tj. prireje v Sloveniji, je bila lani za okoli 3 % manjša kot pred 15 leti. Kravjega mleka je bilo namolzenega približno 591 milijonov litrov, kokoši nesnice pa so znesle okoli 396 milijonov jajc.
Priredili so tudi manj govejega mesa. Domača prireja govejega mesa na kmetijskih gospodarstvih se je s približno 44.300 ton v letu 2023 zmanjšala na okoli 43.000 ton v lanskem letu, kar je pomenilo upad za skoraj 3 %. Količina govejega mesa, pridobljena v klavnicah, je obsegala približno 32.100 ton in je bila za nekaj več kot 4 % manjša kot v predhodnem letu, pri čemer je upadlo tudi število zaklanih živali (okoli 106.000 govedi, tj. upad za nekaj več kot 6 % v primerjavi s predlani).
Uvoz goveda se je po drugi strani povečal za več kot 6 %, na približno 36.500 govedi; uvažali smo predvsem teleta. Tudi izvoz živali je bil večji, in sicer za skoraj 4 %. Izvozili smo jih okoli 51.300, večinoma odraslo govedo: telice, biki in krave.
Tudi prireja prašičjega mesa je upadla. Domača prireja prašičjega mesa na kmetijskih gospodarstvih se je s približno 23.600 ton v letu 2023 zmanjšala na okoli 22.800 ton v lanskem letu 2024, kar je pomenilo upad za nekaj več kot 3 %.
V klavnicah je bil opravljen zakol približno 204.000 prašičev in pridobljenega okoli 18.500 ton mesa, tj. za nekaj več kot 1 % manj kot v predhodnem letu, na kmetijskih gospodarstvih pa je bilo zaklanih nekaj več kot 36.000 prašičev in pridobljenega približno 4.400 ton mesa.
Po začasnih podatkih o zunanji trgovini smo uvozili okoli 65.000 prašičev (predvsem pujskov), po drugi strani pa jih izvozili približno 25.000 (predvsem prašičev pitancev). Uvoz je bil le malenkostno višji kot lani, medtem ko se je izvoz povečal za nekaj več kot 23 %.
Perutninskega mesa so priredili več, jajc pa manj. Domača prireja perutninskega mesa na kmetijskih gospodarstvih se je s približno 76.600 ton v letu 2023 povečala na okoli 78.400 ton v lanskem letu, tj. za nekaj več kot 2 %.
| Jajc in mleka več, med v povprečnih količinah Kokoši so po drugi strani znesle za nekaj več kot 8 % manj jajc kot predlani, skupno približno 396 milijonov, od tega nekaj več kot 328 milijonov konzumnih jajc (tj. za prehrano). Skoraj tri četrtine vseh konzumnih jajc je bilo znesenih na kmetijskih gospodarstvih z večjim obsegom reje kokoši nesnic (več kot 5.000 nesnic), okoli petina tovrstnih jajc pa na kmetijskih gospodarstvih z manj kot 350 nesnicami. Pri mesu drobnice pa ni bilo večjih sprememb. Ocenjujejo, da je domača prireja ovčjega mesa znašala približno 1.400 ton, kozjega pa okoli 340 ton. To so podobne količine kot v preteklih letih. Prireja mleka je bila večja kot predlani. V prejšnjem letu so na kmetijskih gospodarstvih namolzli približno 591 milijonov litrov kravjega mleka. To je bilo za okoli 3,5 milijona več oz. za skoraj 1 % več kot predlani. Prireja mleka pri drobnici se ni bistveno spremenila: pri kozjem mleku je obsegala približno 1,6 milijona litrov in pri ovčjem okoli 0,7 milijona litrov. Pridelava medu pa je bila povprečna. Po zelo slabi letini v 2023 se je pridelava medu lani precej povečala in je znašala 1.094 ton. To je primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. |
Vir: SURS
Foto: Arhiv Instore
