Že 15. maja 2025 je stopil v veljavo sklep vlade, katerega namen je zagotoviti večjo preglednost cen v trgovini na drobno. Zaradi visoke inflacije, predvsem hrane, ki jo Hrvaška doživlja zadnja leta in izraelskega modela, ki od trgovcev že od leta 2015 zahteva javno objavo cen izdelkov, je vlada uvedla nov ukrep za nadzor cen.Cilj ukrepa je spremljanje gibanja cen na pregleden in enostaven način, ki potrošnikom omogoča premišljeno odločanje. Ukrep je imel pozitivne učinke v Izraelu, Ater in Rigbi (2017) navajata, da je po uvedbi ukrepa prišlo do močnega zmanjšanja razpršenosti cen in padca cen za 4-5 odstotkov, predvsem zaradi uporabe orodij za primerjavo cen, ki so bila razvita kmalu po njegovi uveljavitvi.
Od trgovcev na drobno v Republiki Hrvaški (RK) se s to odločbo zahteva, da na svojih spletnih straneh redno objavljajo posodobljene cenike in jasno prikazujejo dodatne cene izdelkov, tj. maloprodajno ceno, ki je veljala za določen izdelek na dan 2. maja 2025.
Odločba zajema supermarkete, hipermarkete, diskonte in "cash&carry" prodajalne, ki po zadnjem razpoložljivem poročilu hrvaške Agencije za konkurenco za leto 2023 (AZTN, 2024), predstavljala 18,9 odstotka prodajnih mest na Hrvaškem in kar 72 odstotkov prihodkov, ustvarjenih na maloprodajnem trgu živil.
Prodajalne, ki niso zajete v odločbi, se nanašajo predvsem na klasične prodajalne, mini markete, bencinske servise, kioske in druge oblike prodaje.
Trgovci na drobno morajo objaviti cene iz naslednjih kategorij: hrana, pijača, kozmetika, čistila, toaletni izdelki in gospodinjski izdelki. Glede na izračun harmoniziranega indeksa cen, ki jih objavlja Eurostat, bodo izdelki iz teh kategorij leta 2025 predstavljali 30,6 odstotka celotne potrošniške košarice povprečnega gospodinjstva v Republiki Hrvaški.
Ceniki vsebujejo podatke o izdelkih, ki se prodajajo na prodajnem mestu: ime, kodo in blagovno znamko izdelka, neto količino, mersko enoto, maloprodajno ceno, ceno na enoto mere, črtno kodo in kategorijo izdelka.
Glavna značilnost tega sklepa je, da mora trgovec omogočiti zbiranje podatkov s programskimi orodji in avtomatiziranimi programi za zbiranje podatkov v realnem času. Ceniki, ki jih trgovske verige objavljajo na podlagi sklepa so v standardizirani obliki, jih je relativno enostavno nalagati in usklajevati, sam prenos podatkov pa je avtomatiziran.
Ceniki so ločeni po fizičnih trgovinah. Tako jih na primer Konzum objavlja za 188 trgovin, Plodine za 146, Spar za 143, Lidl pa za 111 trgovin, kar je osnova za geografsko analizo cen.
Odlična lastnost podatkov je, da objavljeni ceniki vsebujejo tudi črtne kode izdelkov, kar omogoča ujemanje izdelkov med trgovskimi verigami. Kot že omenjeno, supermarketi niso dolžni objavljati cenikov, kar je razumljivo, saj bi izpolnjevanje te obveznosti za manjše trgovine verjetno predstavljalo precejšnjo obremenitev, a s tem izgubijo del informacij o cenah v manjših trgovinah. Na splošno ukrep omogoča razvoj orodij, ki omogočajo spremljanje ravni cen v skoraj realnem času, med katerimi so nekatera že razvita, na primer https://cijene.dev/ in https://usporedicijene.info/.
Ceniki 11 verig, 776 fizičnih trgovin, več kot 116 tisoč izdelkov in objavljenih 8 milijonov cen
Za ponazoritev uporabe podatkov so ceniki na dan 15. maj 2025 v 11 trgovskih verigah. To so: Konzum, Lidl, Plodine, Spar, Kaufland, Eurospin, Studenac, Tommy, KTC, NTL in Metro.
Po podatkih hrvaške agencije za varstvo konkurence (AZTN, 2024) ima deset največjih trgovcev na Hrvaškem skupaj 86,7-odstotni tržni delež, razvrščeni so takole: Konzum (med 20 in 30 odstotki), Lidl, Plodine in Spar (vsak med 10 in 20 odstotkov), nato Kaufland, Studenac in Tommy (vsak med 5 in 10 odstotkov) ter KTC, Trgovina Krk in NTL (vsak do 5 odstotkov tržnega deleža).
Od naštetih 10 verig ni cenikov samo za Trgovino Krk, so pa za Eurospin in Metro. Skupaj je objavljenih 8.181.120 cen za 116.419 unikatnih izdelkov (črtnih kod) v 776 fizičnih trgovinah po vsej Republiki Hrvaški.
Za vsako županijo na Hrvaškem obstaja fizična trgovina, za katero so objavljeni ceniki, največ jih je v mestu Zagreb (135), splitsko-dalmatinski (85) in primorsko-goranski županiji (74), najmanj pa v požeško-slavonski (11), brodsko-posavski (13) in ličko-senjski (16) županiji. Prav tako so podatki o 24.769 izdelkih (črtne kode).
Trgovci so zadnji v verigi "proizvodnja-distribucija-prodaja"
Javno razkritje cen lahko vpliva na obe strani, na ponudbo in povpraševanje. Trgovci lahko prilagajajo svoje cene, saj vedo, da so zlahka primerljive, potrošniki pa zaradi večje dostopnosti informacij lažje primerjajo in izbirajo, kje bodo nakupovali.
Kot že omenjeno, je imela transparentnost cen v Izraelu pozitivne učinke. Ater in Rigbi (2017) navajata, da so se v Izraelu po uvedbi ukrepa cene zaradi hitrega razvoja orodij za primerjavo cen med trgovci bolj izenačile in se je njihova povprečje znižalo. Vendar pa obstajajo tudi omejitveni dejavniki, ki lahko zavirajo cene. Nekateri od teh so skriti stroški, kot sta čas in trud, ki ga morajo potrošniki vložiti v iskanje in izbiro najcenejše možnosti. Ker v gospodinjstvih vsak dan kupijo veliko število različnih izdelkov, trgovine pa niso vsem enako dostopne, je možno, da vsi potrošniki ne primerjajo redno cen in nakupujejo le tam, kjer so izdelki cenovno najugodnejši.
Podobno ugotavlja tudi nedavna študija Messnerja, Rumlerja in Strasserja (2024), ki na podlagi vzorca trgovin v obmejnem območju Avstrije in Nemčije kaže, da razlike v cenah ne izginejo kar tako, odločitev, kje nakupovati, vključuje tudi druge dejavnike, kot so: oddaljenost od trgovine, navade, kakovost storitev in asortiment.
Ta pobuda predstavlja pomemben korak naprej v smeri večje preglednosti trga in dostopnosti podatkov ter odpira številne priložnosti za analizo, spremljanje in boljše razumevanje maloprodajnih cen na Hrvaškem, tako za potrošnike kot za raziskovalce, institucije in poslovni sektor.
S tem je prvič vzpostavljena javna infrastruktura za spremljanje cen v skoraj realnem času, kar je še posebej pomembno v razmerah inflacijskih pritiskov. Čeprav je ukrep pomemben korak naprej v smeri večje transparentnosti trga, je ena od njegovih omejitev ta, da se osredotoča izključno na maloprodajo, pri čemer zanimanje javnosti postavlja le v trgovske verige, čeprav se cene, ki jih plačujejo potrošniki, oblikujejo v širši dobavni verigi, ki vključuje proizvajalce in distributerje, na katere pogosto vplivajo zunanje okoliščine.
V zvezi s tem bi lahko prihodnje politike razmislile o zbiranju in objavljanju podatkov na drugih stopnjah verige oblikovanja cen, kar bi dodatno okrepilo razumevanje dogajanja na trgu in omogočilo učinkovitejše oblikovanje ukrepov ekonomske politike.
Vir: Marina Tkalec in Ivan Žilić (EIZ, Ekonomski inštitut Zagreb)
https://eizg.hr/iste-cijene-za-sve-sto-nam-govore-novi-podaci-o-trgovinama-diljem-hrvatske/7228
Foto: Freepik
