Letošnji slogan svetovnega dneva hrane je »Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost«. Z obeležitvijo želi FAO spomniti na premišljeno in trajnostno porabo hrane ter poudariti lokalno in sezonsko pridelano hrano. Spodbujanje lokalne pridelave in potrošnje je sicer tudi eno od ključnih poslanstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Ministrica Mateja Čalušić: »Hrana ni samoumevna. Z odgovornim ravnanjem, podporo lokalnim pridelovalcem in zmanjševanjem odpadne hrane lahko kot družba naredimo pomemben korak k bolj pravični in trajnostni prihodnosti.«
Odporen prehranski sistem je temelj prihodnosti celotne družbe. Lokalna hrana namreč spodbuja lokalno gospodarstvo in na dolgi rok krepi zdravje. Slovenija ima veliko kakovostne hrane zaradi nadpovprečno kakovostnega ekosistema in tudi zaradi enega najbolj učinkovitih sistemov nadzora pridelave in predelave v Evropi. Da bi vsa ta kakovostna hrana našla pot do slovenskih potrošnikov, želi MKGP tako njih kot odločevalce in vse akterje v nabavni verigi ozavestiti o pomenu lokalne hrane, jim zagotoviti zanesljive informacije in preverjena dejstva ter tako graditi zaupanje in vse skupaj spodbujati k odgovornim odločitvam, ki koristijo celotni skupnosti.
Pomembna novost Zakona o hrani, ki ga je vlada že sprejela in posredovala v sprejem Državnemu zboru RS, je možnost uporabe oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije z namenom, da se poveča prepoznavnost slovenskih kmetijskih proizvodov in živil. Uvedba nove sheme kakovosti Zlati standard dobrobiti nadalje predstavlja korak k izboljšanju pogojev reje živali in predelave živil, saj gre za višji standard dobrobiti živali. Z namenom zmanjševanja količin odpadne hrane se uvaja tudi nov certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane.
Samo v letu 2024 smo namreč v Sloveniji zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največ hrane konča med odpadki v gospodinjstvih – skoraj polovica vse odpadne hrane nastane prav doma, kjer bi jo lahko z nekaj premišljenimi koraki zlahka preprečili. Pomemben delež odpade tudi na gostinstvo, strežbo hrane, proizvodnjo in trgovino. Vsak prebivalec Slovenije zavrže približno 79 kilogramov hrane na leto.
MKGP si močno prizadeva zmanjšati količine odpadne hrane, v letošnjem letu pa je namenil tudi 70.000 evrov za podporo posrednikom, ki razdeljujejo donirano hrano. Ukrep prispeva k zmanjševanju presežne hrane in blaženju socialnih stisk.
MKGP na različne načine spodbuja prehod v ekološko kmetijstvo kot ključen korak k bolj zdravi in okolju prijazni prehranski prihodnosti. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 ministrstvo izvaja več ukrepov, med drugim podpira ohranjanje in preusmerjanje v ekološko kmetovanje in povezovanje kmetov z odkupovalci ekoloških proizvodov. Z razpisi in akcijskim načrtom za razvoj ekološkega kmetijstva si prizadeva za večjo tržno usmerjenost, inovativnost in krepitev lokalne samooskrbe.
Svetovni dan hrane je uvedla Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena na današnji dan pred natanko 80 leti. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane. Po podatkih, ki jih navaja FAO, 673 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, na drugi strani pa porast tako debelosti kot količin odpadne hrane kaže na veliko neravnovesje v družbi.
Vsak državljan lahko prispeva z izbiro lokalno pridelane, sezonske hrane, zmanjšanjem odpadne hrane, podporo dobrodelnim organizacijam in ozaveščanjem v šolah, službah in lokalni skupnosti.
Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
