Skupina Podravka je v prvih devetih mesecih leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala poslovni dobiček za 0,2 odstotka. Znašal je 768,1 milijona evrov, kar je 1,2 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju leto prej. Zgornja primerjava vključuje simulacijo poslovnih rezultatov skupine Podravka za leto 2024, ki vključuje prevzeta kmetijska podjetja, so sporočili.
Prihodki segmenta Prehrana so znašali 448,9 milijona EUR, kar je 2,3 odstotka več, medtem ko je segment Farmacija ustvaril 135,5 milijona EUR, kar je 3,9 odstotka več kot v prvih devetih mesecih leta 2024. Segment Kmetijstvo in sicer Podravka Agri, ki od 31. januarja letos posluje kot del skupine Podravka, je ustvaril prihodke v višini 187,8 milijona EUR.
Normalizirani poslovni izid pred amortizacijo (EBITDA) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 132,8 milijona EUR, kar je 0,3 odstotka več kot v primerljivi osnovi leta 2024. Segment Prehrana je v omenjenem obdobju ustvaril 3,4 odstotka nižji normalizirani EBITDA, medtem ko se je normalizirani EBITDA farmacije povečal za 2,6 odstotka. Segment Kmetijstvo (Podravka Agri) je dosegel normalizirano rast EBITDA v višini 5,1 odstotka v primerjavi z rezultati iz prvih devetih mesecev lanskega leta, ko segment ni bil del skupine Podravka.
Normalizirani čisti dobiček je v istem obdobju znašal 61,5 milijona evrov in je za šest odstotkov oziroma štiri milijone evrov nižji od primerljive osnove v prejšnjem letu. Hkrati je segment Živila, ki je imetnik posojila za financiranje prevzema kmetijskih podjetij, zabeležil zmanjšanje čistega dobička, segmenta Kmetijstvo in Farmacija pa rast. Na prikazani rezultat vpliva računovodska razlika med vrednostjo, ki jo je prevzel kmetijski segment v kapitalu Fortenove, njenih nekdanjih lastnikov in tržno ceno, ki jo je plačala Podravka, kar je posledica računovodskih pravil in nima dejanskega vpliva na poslovne rezultate.
Na rezultate segmenta Živila, izvoznega nosilca skupine Podravka, močno vplivajo poslabšane makroekonomske razmere na številnih izvoznih trgih, vključno z zvišanjem carin v Združenih državah Amerike, upočasnitvijo in padcem trgovine na drobno na Poljskem, v Romuniji, na Češkem, Slovaškem in v Sloveniji ter recesijo v Nemčiji. Izvoz segmentov Kmetijstvo in Farmacija ni primarno usmerjen na omenjene trge in ima bolj pozitivne ključne kazalnike.
Kar zadeva portfelj izdelkov, so skoraj vsi poslovni programi v segmentu Prehrana in kategorije v segmentu Farmacevtika zabeležili rast v primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 2024. V Prehrani najbolj izstopata kremni namazi in sladice z 12-odstotno rastjo ter mesni izdelki z 10,2-odstotno rastjo. Zdravila na recept v segmentu Farmacevtika so se povečala za 5,2 odstotka, program brez recepta pa za 3,5 odstotka.
Podravka je v začetku tretjega četrtletja nadaljevala z aktivnim upravljanjem portfelja podjetij, ki sestavljajo skupino Podravka. Hčerinska družba Žito d.o.o. Ljubljana se je s soglasjem Podravke d.d. odločila za prodajo poslovne enote Slaščice, ki vključuje blagovne znamke: Šumi, Gorenjka, Herba, Mistica in Bali, s ciljem osredotočanja na osnovno dejavnost, tj. pekovsko dejavnost. Kupoprodajno pogodbo sta v Ljubljani podpisala Žito d.o.o. Ljubljana in podjetje UPI Star d.o.o. Sarajevo, ki je prevzela celotno slaščičarsko dejavnost, zaposlene, blagovne znamke ter tovarni Šumi v Krškem in Gorenjka v Lescah, z željo, da jo še naprej razvija in krepi.
Prej so predstavili tudi novo Poslovno strategija skupine Podravka do leta 2030, ki zajema vse tri poslovne segmente: prehrano, kmetijstvo in farmacijo. Strategija je osredotočena na rast, ki temelji na produktivnosti, inovacijah, trajnosti in naložbah v sodobne tehnologije, z močnim poudarkom na mednarodni širitvi in konkurenčnosti. S poslovno strategijo do leta 2030 skupina Podravka jasno opredeljuje svojo ambicijo, da bo še močnejši mednarodni dejavnik, ki se zanaša na lastno odličnost, visoko dodano vrednost in odgovorno poslovanje. V času globalnih izzivov se Podravka pozicionira kot agilno podjetje, ki poleg tega, da jih pravočasno spremlja, vodi proizvodne in poslovne trende.
Uspešno so zaključili kmetijsko sezono, tokrat pa je bil poudarek na paradižniku, pridelku, pri katerem je Podravka lani postala samooskrbna, kar pomeni, da vse količine, potrebne za proizvodnjo lastnih izdelkov, kot je pasata, pridelujejo izključno na hrvaških poljih. Letos se jim je pridelek povečal za petdeset odstotkov, skozi tovarno sadja in zelenjave v Varaždinu pa je šlo skupno 46 tisoč ton paradižnika.
V tretjem četrtletju letošnjega leta se je Podravka soočila s pojavom afriške prašičje kuge na kmetiji Sokolovac v Baranji. Pozitiven rezultat je bil ugotovljen kljub okrepljenim biološko-varnostnim ukrepom in stalnemu spremljanju. Gre za specializirano farmo za pitanje prašičev, ki predstavlja zadnjo fazo proizvodnega cikla in ni selitev živali na druge kmetije. Državni inšpektorat, ki je na kmetiji ugotovil pozitivne izvide afriške prašičje kuge, je odredil in izvedel evtanazijo 9829 prašičev. Glede na splošno situacijo, vključno s še vedno močnim pritiskom okužb v županiji Osijek-Baranja in vukovarsko-srijemski, so poleg obstoječih, že tako visokih biološko-varnostnih ukrepov na vseh kmetijah v lasti Podravke, uvedli dodatne varnostne protokole in delovne režime.
Podravka je v začetku zadnjega četrtletja letošnjega leta dobila tudi novega predsednika nadzornega sveta. Namesto dosedanjega predsednika, Damirja Grbavca, ki ostaja član nadzornega sveta, so izvolili Dubravka Štimca. Na novi funkciji je od 20. oktobra letos. Tudi Belupo ima novega člana uprave. Nenad Pavletić se je 15. septembra pridružil predsedniku uprave Hrvoju Čeoviću in dosedanjemu članu Tihomirju Heđeverju ter je odgovoren za trženje, prodajo in vodenje vseh Belupovih tržnih operacij.
Vir/Foto: Podravka
