SLO bocni levo
SLO bocni desno

SIMON KOLENC, soustanovitelj in izvršni direktor Fin4green d.o.o. Konec tiskanja računov pomeni manj odpadkov in manj stroškov

Intervjuji

11.11.2022

Vlada je napovedala ponovno obvezno izročanje računov. O tem, kaj dejansko to pomeni za trgovce, kaj za kupce in kakšne so prakse drugje po svetu, smo se pogovarjali z ekonomistom in finančnikom Simonom Kolencem, direktorjem podjetja Fin4Green, ki je zasnovalo aplikacijo nonprintZ.

Kaj spremembe zakona o davčnem potrjevanju računov, če oziroma ko bodo sprejete, prinašajo trgovcem?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B), za katerega pričakujem, da bo sprejet kmalu, ponovno uzakonja obvezno izročanje računov. Torej bodo morali trgovci ne samo izdajati in davčno potrjevati račune, kar so morali že do sedaj, ampak kupcem tudi izročati račune. V začetku leta je sicer novela Zakona o davku na dodano vrednost ukinila obvezno izročanje tiskanih računov. Tako zadnjih nekaj mesecev velja, da če kupec ne želi računa, mu ga trgovec ni dolžan izročiti. To je zagotovo eden od korakov k bolj trajnostnemu poslovanju. A kljub verjetnemu sprejetju ZDavPR-B, zaradi katerega bodo morali trgovci ponovno izročati račune, kupci pa jih sprejeti, moram poudariti, da na področju trajnosti ne gremo korak nazaj. Tudi v Sloveniji smo namreč naredili miselni preskok, saj naj bi bilo v zakonu dodatno, specifično opredeljeno, da je račun v digitalni obliki ustrezen. Predlog člena se namreč glasi: “Zavezanec mora izdani račun izročiti kupcu blaga oziroma prejemniku storitve v elektronski ali papirni obliki.” Digitalni računi pa so okolju bolj prijazni kot tiskani.

So trgovci pripravljeni na takšne spremembe?
 
Trgovci so že dolgo navajeni, da je račune treba izdajati, davčno potrjevati in izročati kupcem. Tudi blagajniški sistemi so tako avtomatizirani, da se jim ni treba s tem posebej ukvarjati. Ko se račun zaključi, se izvede vse naenkrat.

Tudi v Sloveniji smo namreč naredili miselni preskok, saj naj bi bilo v zakonu dodatno, specifično opredeljeno, da je račun v digitalni obliki ustrezen.

Zato ste lahko opazili, da so po januarski uvedbi novele zakona, ki je ukinila obvezno izročanje računov, trgovci večinoma normalno tiskali in izročali račune še naprej, ne da bi nas kaj vprašali. Pri tem se moramo zavedati, da trgovci običajno niso ne pravniki, ne davkarji, ne finančniki. Izdajanje, izročanje in davčno potrjevanje je zanje pogosto ista stvar. Zato je prejšnja novela povzročila tudi zmedo pri izdajateljih računov. Določeni so razumeli, da je bila razlika samo v tem, da ni treba izročiti računa v fizični obliki. Določeni so razumeli, da jim sploh ni treba izročiti računa, nekateri pa celo, da jim ni treba več izdati računa. Izročanje računov je namreč že deset let mogoče narediti v digitalni obliki, ampak so trgovci razumeli, da izraz izročanje vedno pomeni izročanje računov v fizični obliki. Tako je omenjena novela dejansko povzročila zmedo na področju, ki je več let delovalo nemoteno. Kar je manjkalo, bo sedaj uvedel pričakovani ZDavPR-B. Prav tako je v njem nedvoumno napisano, da je račun lahko tudi v digitalni obliki.


Kaj pa pričakovane spremembe pomenijo za potrošnike?

Sprememba je ta, da bo potrošnik ponovno moral sprejeti račun, tudi če ga ne želi oziroma ne potrebuje. Dodatno se vrača kazen za potrošnika, če računa ne vzame in zadrži vsaj do izhoda iz trgovine. Je pa tukaj prednost digitalnih računov, saj jih imamo na telefonu vedno pri roki, vse na enem mestu in ne zbledijo. Tudi, če jih kdaj kasneje potrebujemo, ko moramo uveljavljati garancijo, jih lahko enostavno najdemo. Hkrati lažje vodimo pregled nad porabo sredstev in, mogoče je v tem času to še posebej aktualno, na daljši rok lahko posameznik ali posameznica spremlja, kateri stroški se višajo in za koliko. 
 
Zakaj ste vi tudi osebno velik zagovornik brezpapirnega poslovanja?

Poslovno pot sem začel kot revizor. Predstavljajte si, kako je v obleki in kravati, sredi poletja, ko je zunaj 30 stopinj, hoditi po Kopru in nositi poleg računalnika še pet fasciklov papirjev? Zato sem že od leta 2003 velik zagovornik digitalizacije. Najprej seveda v revizijski družbi in tudi pri strankah. Naj ob tem še dodam šalo na račun revizorjev. Mogoče veste, kaj je njihova najpogostejša poškodba? Da se urežejo s papirjem (nasmeh). Šalo na stran, tudi danes se poskušam z vsemi poslovnimi partnerji dogovoriti za elektronske dokumente (pogodbe, predračune, račune, dobavnice ipd.). Zakaj? Ker pisarn, v katerih bi preživel večino časa, ni več, računovodja je zunanji, računovodski program je on-line in tako lahko s kateregakoli kraja v Sloveniji ali na svetu dostopam do vseh pogodb, računov in drugih dokumentov 24/7/365. Letos se mi je zgodilo, da mi je poslovni partner poslal račun v fizični obliki. In čez tri mesece še opomin (nasmeh). Kaj jaz vem, v katerem nabiralniku je ta račun končal. 

Po ocenah, ki jih imam, v EU dnevno izdamo okoli 800 milijonov davčno potrjenih računov. Če je račun v povprečju dolg 20 cm, to pomeni, da se na dan porabi kar 160 tisoč kilometrov papirja na računskih rolicah.

Nikoli ne pozabite niti na okoljski vidik.

Res je. Konec tiskanja računov pomeni tudi manj porabljenih virov, manj odpadkov, manj nevarne snovi BPA, s katero so prevlečeni takšni računi, in seveda manj stroškov. Slednji se nanašajo na trgovce, saj lahko z digitalizacijo poslovanja privarčujejo pri stroških za nakup papirja, črnila, tiskalnikov in stroških vzdrževanja opreme. Po ocenah, ki jih imam, v EU dnevno izdamo okoli 800 milijonov davčno potrjenih računov. Če je račun v povprečju dolg 20 cm, to pomeni, da se na dan porabi kar 160 tisoč kilometrov papirja na računskih rolicah. Kar je enako, kot da bi šel kar štirikrat okoli sveta. Okoljski vidik je bil tudi eden od razlogov, zakaj, na primer, v Franciji z začetkom leta 2023 ne bodo več tiskali računov.
 
Omenili ste že Francijo, kakšni so primeri v drugih državah na področju brezpapirnega poslovanja pri trgovcih?

Italija je že januarja 2019 kot prva država v Evropi uvedla obvezno izdajo računov v elektronski verziji, ko gre za prodajo poslovnim kupcem (B2B). Sprva je izločila male podjetnike, za katere pa bo ta obveza veljala od 1. 1. 2024. V Srbiji prav tako z januarjem 2023 uvajajo obvezne elektronske račune v B2B poslovanju. Več držav EU, v katerih še ni takšne obveze, jo bo v prihodnjih letih vpeljalo (Belgija, Danska, Poljska, Slovaška itd.). Pomembne korake na poti k digitalizaciji in brezpapirnemu poslovanju delajo širom sveta. Tajska, na primer, je država, ki je v preteklih treh letih naredila velik tehnološki preskok na področju bančništva in plačevanja. Za zdaj račune sicer pošiljajo preko digitalno podpisane elektronske pošte, a kot sem zasledil, nameravajo tudi oni v nekaj letih zakonsko predpisati izdajo digitalnih računov.