Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi s terciarno izobrazbo in v srednji starostni skupini, ugotavlja državni statistični urad.
Novembra je vsak deseti zaposleni delal delno od doma in delno na lokaciji delodajalca, kar je za dve odstotni točki več kot mesec prej. En odstotek zaposlenih je delo opravljal od doma vse dni v tednu. Leto prej je bilo takšnih zaposlenih pet odstotkov. Na lokaciji delovnega mesta je vse dni v tednu delalo 82 odstotkov zaposlenih oz. osem odstotnih točk več.
Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 odstotkov zaposlenih, kar je eno odstotno točko več kot oktobra lani in šest odstotnih točk manj kot novembra predlani.
Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi - najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 23 odstotkov oz. za šest odstotnih točk več kot v oktobru. Med nižje izobraženimi je bilo takšnih šest odstotkov zaposlenih. V primerjavi z letom prej jih je bilo med višje izobraženimi za šest odstotnih točk manj, med nižje izobraženimi pa za štiri odstotne točke manj.
Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35-54 let), bilo jih je 14 odstotkov. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu pet odstotkov.
Novembra je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 druženje v živo omejevalo 49 odstotkov prebivalcev. Pred letom dni jih je tako ravnalo 70 odstotkov.
V najmlajši starostni skupini (16-34 let) so svoje druženje v živo pred enim letom omejevali v približno enaki meri, razliko pa so statistiki zaznali v srednji (35-54 let) in starejši (55 let ali več) starostni skupini. V prvi je novembra druženje omejevalo za 28 odstotnih točk prebivalcev manj, 44 odstotkov, v drugi pa za 26 odstotnih točk manj, 50 odstotkov.
