K temu so prispevale predvsem dohodkovne razlike v mestih, razlike med regijami pa se niso bistveno spremenile. Bolj neenakomerno porazdeljeni so v povprečju dohodki prebivalcev zahodnega dela Nemčije.
Leta 1998 je deset odstotkov najbogatejših nemških davkoplačevalcev prejelo 33,8 odstotka vseh prihodkov v državi, leta 2016 - novejši podatki niso na voljo - pa 37,2 odstotka. Delež dohodka spodnje polovice davkoplačevalcev glede na dohodek se je v navedenem obdobju zmanjšal z 19,3 na 15,9 odstotka, so ta teden sporočili iz Ifa, kjer so raziskavo izvedli v sodelovanju z inštitutom EconPol Europe.
Več kot 95 odstotkov dohodkovne neenakosti gre pripisati neenakosti med prebivalci mest. "K povečevanju razlik med osebnimi prejemki torej ne prispevajo regije, temveč povečevanje razlik v mestih," je izpostavil raziskovalec z Ifa Andreas Peichl.
Neenakost je v povprečju največja v mestih zvezne dežele Baden-Württemberg, najmanjša pa v Turingiji. "Kljub vsemu je Nemčija v mednarodni primerjavi še vedno država z zmerno neenakostjo med regijami," je izpostavil raziskovalec z Ifa Paul Schüle.
Kot so še ocenili na inštitutu, državni ukrepi, kot je posebna politika za strukturno šibkejše regije, k zmanjšanju takšne neenakosti ne morejo bistveno prispevati. Vplivajo namreč le na zelo majhen del dohodkovne neenakosti. Zato bi bilo treba razmisliti o širših instrumentih, ki niso vezani na regionalno politiko, so dodali.
