Kot je ob tem poudarila ministrica, so razmere na kmetijskih trgih še vedno zaskrbljujoče, posledice pa so vidne tudi v vedenju potrošnikov.
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da so ministri EU zasedanje začeli z obravnavo svežnja ukrepov za izboljšanje trajnosti ter odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva.
V skladu z evropskim zelenim dogovorom bo ta sektor predmet prehoda na sektor brez ničelnih emisij do leta 2050, za kar so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe čistejših virov energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter zmanjšanje vpliva sektorja na morske ekosisteme.
"Ambiciozni cilji nas veselijo. Ukrepi morajo upoštevati ribiške skupnosti in tiste segmente sektorja, ki imajo majhen oziroma zanemarljiv vpliv na morsko in obalno okolje ter se ukvarjajo s trajnostnim pridobivanjem hrane iz morja. Želeli bi si, da so takšne trajnostne prakse nagrajene ter da jim bomo z ustreznimi in prilagojenimi ukrepi omogočili preživetje tudi v prihodnje," so povzeli besede ministrice Irene Šinko, ki je v isti sapi opozorila, da sredstva iz obstoječega vira financiranja niso dovolj visoka za potrebne investicije. Te je treba po njenem mnenju zato prilagoditi, da bodo financiranja deležni tudi manjši ribiški sektorji.
Predsedstvo Sveta EU je predstavilo tudi napredek pri obravnavi predloga uredbe o obnovi narave z vidika ciljev, ki se navezujejo na kmetijski in gozdarski sektor, ministri pa so razpravljali tudi o namenu in ciljih sporočila komisije o reviziji pobude EU za opraševalce. Ministrica Šinko je v svojem nastopu med drugim izpostavila, da zmanjševanje števila opraševalcev predstavlja skrb za prehransko varnost, zdravje ljudi, kakovost življenja in delovanje ekosistemov.
"Slovenija podpira ukrepe v revidirani pobudi, bi pa ob tem opozorila, da mora biti državam članicam dana zadostna mera prožnosti pri izbiri aktivnosti za zaustavitev zmanjševanja števila opraševalcev in da je za to treba zagotoviti zadostna sredstva EU," je dejala.
Po navedbah ministrice bodo rezultate na tem področju in doseganje ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost - to je, da se do leta 2030 zaustavi zmanjšanje števila in raznovrstnost opraševalcev - moč doseči le s skupnimi močmi in ukrepanjem.
Ministri so razpravljali tudi o razmerah na kmetijskih trgih zaradi ruske invazije na Ukrajino. Litvanska in litovska delegacija sta, kot so zapisali na ministrstvu, opozorili na kritične razmere v sektorju mleka, komisija pa je podala informacijo o poročilu evropske skupine za razmislek o sektorju prašičjega mesa.
Šinko je v razpravi poudarila, da je z vidika zagotavljanja varnosti preskrbe s hrano na globalni ravni ključnega pomena ohranitev proizvodnih kapacitet v Ukrajini ter izvoza preko solidarnostnih poti in v okviru sporazuma o izvozu žita. Ob tem je izrazila podporo predlogu podaljšanja začasne opustitve dajatev za uvoz iz Ukrajine in hkrati izrazila razumevanje, "da ima ta ukrep za nekatere države določene posledice".
Po mnenju ministrice so razmere na kmetijskih trgih še vedno zaskrbljujoče, še zlasti v sektorju prašičjega mesa, sadja in vrtnin, s težavami se po njenem soočajo tudi proizvajalci, ki izvajajo že začete naložbe. Vojna v Ukrajini pa ne vpliva samo na kmetovalce, ampak tudi na potrošnike, ki so spremenili vedenje zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov.
"Ti iščejo cenejše in v večini primerov manj kakovostne prehrambne proizvode. To pomeni, da možnosti za dvig cen pri proizvajalcih v vrednostni verigi hrane skorajda ni, saj so se močno povečali tudi stroški predelave," je ocenila. Ob tem je treba po njenem mnenju nadaljevati s skrbnim nadzorom razmer na kmetijskih trgih, še zlasti z vidika cen kmetijskih vložkov in odkupnih cen, ter sprejeti ukrepe za uravnoteženje tržnih razmer, če bo ogrožena zanesljivost prehranske oskrbe EU.
Glede poročila in priporočil, ki jih je pripravila evropska skupina za razmislek o sektorju prašičjega mesa, pa je ministrica izrazila podporo tistim, ki so prepoznali pomen vloge za Slovenijo izjemno pomembnih družinskih kmetij v prašičereji in tudi prednosti kratkih dobavnih verig ter boljšega obveščanja prašičerejskega sektorja in potrošnika o ukrepih za bolj trajnostne načine proizvodnje.
