Prihodnje generacije bodo na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti fosilnih toplogrednih plinov hitro zmanjšali, izhaja iz poročila.
Svet naj bi v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in bo povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti, v poročilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, opozarjajo strokovnjaki.
Segrevanje ozračja je v zadnjih letih vodilo v uničujoče nevihte in poplave ter vročinske valove, ki so uničevali pridelke in povzročali smrtonosne suše.
Toda v roku treh ali štirih desetletij bodo prihodnje generacije na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti toplogrednih plinov, ki segrevajo planet, hitro zmanjšali, so ocenili pri odboru, ki sodi pod okrilje Združenih narodov (ZN).
"Najtoplejša leta, ki smo jih doživeli do zdaj, bodo čez eno generacijo med najhladnejšimi," je dejala klimatologinja in vodilna avtorica svetovalnega odbora ZN za podnebje Friederike Otto.
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je v odzivu na poročilo bogate države, ki so si zastavile cilj postati ogljično nevtralne do leta 2050, pozval, da svoje aktivnosti pospešijo in ta cilj dosežejo čim bližje letu 2040.
"Človeštvo je na tankem ledu - in ta led se hitro topi," je opozoril, poročilo IPCC pa primerjal s "priročnikom za preživetje človeštva".
Po Guterresovi oceni ima svet še vedno čas, da omeji dvig povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, vendar je za to potreben "velik skok v podnebnih ukrepih" vseh držav v vseh sektorjih.
Da še ni prepozno, je ocenil tudi vodja IPCC Hoesung Lee, ki je poročilo označil za "sporočilo upanja".
"Imamo znanje, tehnologijo, orodja, finančna sredstva - vse, kar potrebujemo za premagovanje podnebnih težav, ki jih poznamo že tako dolgo. Trenutno nam manjka le močna politična volja, da bi ta vprašanja rešili enkrat za vselej," je Lee dejal v intervjuju za AFP.
IPCC je med drugim v poročilu izpostavil, da bi koristi za družbo in svetovno gospodarstvo, če bi globalno segrevanje omejili na dve stopinji Celzija, prevladale nad gospodarskimi stroški.
Šesto poročilo IPCC združuje poročila treh delovnih skupin in treh posebnih poročil, ki so izšla od leta 2018 dalje. Poročilo je bilo objavljeno po teden dni trajajočih pogajanjih v švicarskem Interlaknu, ki so se zavlekla zaradi nesoglasij glede besedila o fosilnih gorivih, ki so daleč največji dejavnik segrevanja ozračja, navaja AFP.
Raven zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v tem desetletju bo v veliki meri odločila, ali bo človeštvo lahko omejilo segrevanje ozračja na dve stopinji Celzija ali na varnejših 1,5 stopinje.
Toda ocene prihodnjega onesnaževanja z ogljičnimi izpusti iz obstoječe infrastrukture za nafto, plin in premog - če ne bo uvedene nove tehnologije za zajemanje izpustov - "že presegajo preostali proračun ogljika za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija," so opozorili v poročilu.
Tudi v primeru, da bo segrevanje omejeno na 1,8 stopinje Celzija - kar je po mnenju nekaterih znanstvenikov optimističen scenarij - bo sodeč po raziskavah polovica človeštva do leta 2100 izpostavljena življenjsko nevarnim podnebnim razmeram, ki bodo posledica hkratnih vplivov ekstremne vročine in vlage.
