Eden od predlogov uvaja nove pravice potrošnikov na področju popravila izdelkov, drugi pa je namenjen preprečevanju t. i. "greenwashinga" oz. zelenega zavajanja.
S predlogom prve direktive želi komisija zagotoviti, da bo več izdelkov popravljenih v okviru garancije, obenem pa potrošnikom zagotoviti, da bodo tudi popravilo izdelkov, ki niso več v garanciji, lažje in cenejše.
Trenutno veljavna direktiva o prodaji blaga glede izdelkov, ki so v garanciji, določa, da lahko potrošnik v dveh letih po nakupu od prodajalca zahteva popravilo ali zamenjavo izdelka brez stroškov. V skladu z novimi pravili pa bo moral prodajalec zagotoviti popravilo, razen če bo to dražje od zamenjave, pojasnjujejo v Bruslju.
Danes predstavljeni predlog direktive obenem prinaša več pravic glede izdelkov, ki niso več v garanciji. Proizvajalci bi bili glede na predlog v obdobju od pet do deset let po nakupu dolžni popraviti izdelek, ki ga je mogoče popraviti, na strošek potrošnika. Med drugim gre za gospodinjske aparate, kot so pralni in pomivalni stroji, hladilniki in sesalniki. Proizvajalci bi morali o tem, katere izdelke so dolžni popraviti, tudi obvestiti potrošnike.
Komisija predlaga še vzpostavitev spletne platforme, ki bi potrošnikom olajšala iskanje servisa. Iskali bi jih glede na lokacijo in pa tudi glede na zagotovljeno kakovost.
Iskanje kakovostnih popravil bi potrošnikom omogočil evropski standard kakovosti za storitve popravila. Od ponudnika popravil bi lahko medtem potrošniki zahtevali informacije o ceni in pogojih popravila, za katere predlog predvideva enoten evropski obrazec.
Večji zaščiti potrošnikov je namenjen tudi drugi danes predstavljeni predlog direktive, ki določa strožja pravila na področju t. i. greenwashinga oziroma oglaševanja izdelkov in storitev kot okolju prijaznih, čeprav niso takšni.
Predlog obravnava izrecne trditve, kot so, da je majica izdelana iz recikliranih plastenk, da 30 odstotkov embalaže predstavlja reciklirana plastika ali da je krema za sončenje oceanom prijazna.
Pred uporabo t. i. zelenih trditev bi morale biti te neodvisno preverjene in podkrepljene z znanstvenimi dokazi, predlaga komisija. Podjetja bi morala med drugim zagotoviti celovite in točne informacije, tudi o vplivu na okolje, ki so dejansko relevantne za posamezni izdelek.
Tovrstne trditve bodo morale biti jasno predstavljene. Če bi izdelke primerjali z drugimi, pa bi morala primerjava temeljiti na enakovrednih informacijah in podatkih.
Bruselj želi urediti tudi uporabo okoljskih oznak. "Trenutno jih je na evropskem trgu kar 230 in ni čudno, da so potrošniki zmedeni. Takšna razširjenost oznak tudi otežuje čezmejno delovanje podjetij in drobi naš enotni trg," je ob tem povedal evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius.
Nove javne sheme oznak bodo dovoljene samo na ravni celotne EU, zasebne sheme pa bodo morale biti pred uporabo neodvisno odobrene. Obstoječe zasebne sheme, med katerimi jih je trenutno približno polovica zavajajočih, bodo morale upoštevati nova pravila, je pojasnil komisar.
Predlog direktive obstoječih evropskih oznak, kot je znak EU za okolje (EU Ecolabel), ne ureja, saj obstoječa pravila že zagotavljajo, da so te zanesljive.
"To so prostovoljna pravila, veljala bodo samo za podjetja, ki želijo uporabljati okoljske trditve oziroma oznake. Če jih ne želi uporabljati, ni težav," je povedal Sinkevičius.
Oba predloga bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU, v katerem so države članice. Po sprejetju bodo morale države spremembe prenesti v nacionalno zakonodajo.
