Zavzeli so se predvsem za okrepitev samooskrbe s hrano, za okrepitev namakanja in širitev namakalnih površin ter za manj birokracije na tem področju.
Poslanci so za manj administrativnih ovir in za več praktičnega dela, je po seji pojasnila predsednica odbora Vida Čadonič Špelič (NSi).
Sicer pa se bo na vladni ravni treba potruditi, da bodo predpisi s področij varovanja okolja in voda bolj življenjski oz. da bodo omogočili hitrejše postopke za pridobitev soglasij za izvedbo namakalnih sistemov.
To, da so morali v Krškem sedem let čakati, da so lahko začeli projekt namakanja, je namreč nedopustno, v Sloveniji pa samooskrbe tako ne bo moč okrepiti, je še ocenila Čadonič Špelič.
Sprejeli so sicer tri sklepe. Prva dva, ki jih je predlagala koalicija, in tretjega, ki ga je predlagal odbor.
Odbor je s prvim ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval k pripravi seznama območij, na katerih obstaja zanimanje za namakanje. Poleg tega pričakuje, da v okviru medresorske delovne skupine na temelju ciljev varovanja narave pripravi posodobljen načrt za razvoj namakanja in rabe vode za to dejavnost v kmetijstvu ter da s tem seznani matično delovno telo.
Z drugim sklepom so resornemu ministrstvu priporočili, da naj z dodatno dejavnostjo s poudarkom trajnostnih oblik pridelave okrepi razvoj zelenjadarstva in sadjarstva.
S tretjim sklepom pa so poslanci poudarili, da podpirajo in spodbujajo vzpostavitev zglednih primerov namakanja v kmetijstvu oz. pridelave zelenjave in poljščin za prehrano ljudi.
Vse sklepe so sprejeli z večino. Proti ni bil nihče, dva člana odbora sta se glasovanja vzdržala.
Člani odbora so si v praktičnem delu terenske seje nato ogledali eno bližnjih kmetij.
Seje je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Po njenih podatkih Slovenija pri oskrbi s svežo zelenjavo med sezono pokriva približno tri petine potreb, zunaj te pa je "bistveno manj samooskrbna". Za pridelavo zelenjave so po njenem pomembna območja Pomurje, Posavje, Goriška in morda tudi Dolenjska oz. območja z možnostjo namakanja kmetijskih površin.
Navedla je različne ukrepe, s katerimi bo ministrstvo skušalo spodbujati pridelovalce, hkrati pa bodo morali medresorsko uskladiti oz. poenostaviti postopke za hitrejšo pridobitev različnih dovoljenj za gradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov, je še menila kmetijska ministrica.
