Ker države standardov dobrobiti živali ne upoštevajo enako, obstajajo tveganja, da prevozniki izkoriščajo pomanjkljivosti, ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Pred spremembami pravil EU je pripravilo predloge za izboljšanje stanja na tem področju.
Vsako leto se po EU ter v tretje države ali iz njih zaradi vzreje, pitanja ali za zakol prevaža več milijard glav goveda, prašičev, ovac, koz, perutnine in konjev, saj si kmetje in proizvajalci mesa zaradi dobička prizadevajo izkoristiti regionalne razlike v stroških. Več kot tretjina teh voženj je daljših od osem ur, standardi dobrobiti živali pa se ne upoštevajo vedno, v pregledu področja, ki ni revizija in temelji na javno dostopnih informacijah, opozarjajo evropski revizorji.
Sodišče je med izzivi za oblikovalce politik naštelo sprejetje alternativ prevozu živali, boljše informiranje potrošnikov kot pomoč pri sprejemanju ozaveščenih odločitev, spodbujanje strukturnih sprememb zaradi bolj trajnostnega prehranskega sistema, določitev denarne vrednosti trpljenja živali med prevozom in upoštevanje tega pri stroških prevoza in ceni mesa, pridobitev centraliziranega pregleda nad prevozom živali na ravni EU in izkoriščanje novih tehnologij za spremljanje prevoza živali, merjenje njihove dobrobiti in spodbujanje logistične optimizacije.
Ker Evropska komisija namerava do konca leta predlagati spremenjena pravila na tem področju, je sodišče kot priložnosti opredelilo spodbujanje prevoza mesa, namesto živih živali, uporabo lokalnih in mobilnih klavnic, harmonizacijo pri označevanju, spodbude za proizvajalce, uporabnike in potrošnike ob trajnostnem ravnanju, pripravo metodologije za upoštevanje cene trpljenja živali v stroških prevoza in ceni mesa ter ustrezen nadzor med prevozom.
Živinoreja po državah in regijah EU ni enakomerno porazdeljena, kmetije pa so običajno specializirane za eno vrsto živali ali fazo proizvodnje. "V takih razmerah si kmetje in proizvajalci mesa prizadevajo zmanjšati stroške vzreje in zakola, povečati prihodke ter optimizirati ekonomijo obsega, in sicer tako, da izkoriščajo razlike pri stroških med državami članicami. Ti dejavniki so glavni razlog za prevoz živali, zlasti kadar so stroški prevoza le majhen del maloprodajne cene mesa," so povzeli v pregledu.
"Prevoz na dolge razdalje lahko škodljivo vpliva na dobrobit živali," je dejala članica Evropskega računskega sodišča Eva Lindström, ki je pristojna za ta pregled. Obstaja tveganje, da se prevozniki odločijo za daljšo pot, da bi se izognili prečkanju držav, ki pravila EU uveljavljajo strožje in imajo višje sankcije. Zaradi kršenja pravil imajo lahko rejci tudi finančno korist, na primer pri prevozu živali, ki so za to neprimerne, saj države na splošno ne nalagajo odvračilnih kazni, so opozorili revizorji.
Negativni vpliv prevoza na dobrobit živali bi bilo po njihovem mnenju mogoče ublažiti tako, da bi se zmanjšalo število voženj in njihovo trajanje ter izboljšali pogoji za živali med prevozom. Predlagajo nekaj alternativ prevozu živih živali. Ponekod bi lahko bila rešitev opravljanje zakola bližje kraju vzreje - z uporabo lokalnih in mobilnih klavnic v nekaterih primerih živali ne bi bilo treba prevažati, kar je tudi prijaznejše do okolja, so navedli.
Pomembno vlogo pri spodbujanju sprememb imajo tudi potrošniki. Nova pravila bi lahko pomenila tudi priložnost za spodbujanje strukturnih sprememb zaradi prehoda na bolj trajnostno preskrbo s hrano. Tako bi se lahko uvedle spodbude za trajnostno ravnanje rejcev in potrošnikov, so zapisali in dodali, da bi oblikovalci politik EU lahko razmislili o tem, da bi se pri stroških prevoza in cenah mesa upoštevalo tudi trpljenje živali.
Podatki o prevozu živih živali v EU so razdrobljeni, Evropska komisija pa nima celostnega in centraliziranega pregleda nad njimi. Revizorji ugotavljajo, da bi bilo na tem področju mogoče bolje izkoristiti tehnološki napredek, tako da bi se z informacijskim sistemom za sledenje vsem vožnjam živih živali na ravni EU lahko pripomoglo k centralizaciji podatkov, s kamerami pa bi se lahko spremljali premiki živali in merili pogoji.
Kot so opisali, so živali pri natovarjanju v vozila izpostavljene stresu. Med prevozom lahko trpijo zaradi lakote, žeje, vročine, pomanjkanja prostora in premalo počitka. V svoji življenjski dobi se lahko ena žival prevaža večkrat; prašiči, pitani in zaklani v Nemčiji, se pogosto skotijo na Danskem ali Nizozemskem, govedo, skoteno v Franciji, na Irskem ali v Litvi, pa se pogosto pita in zakolje v Španiji ali Italiji, so orisali.
Večina trgovine z živimi živalmi med državami EU poteka po cesti. Po razpoložljivih podatkih so 63 odstotkov prevoza živali med letoma 2017 in 2021 pomenile kratke vožnje, ki so trajale do osem ur, sledile so dolge vožnje (33 odstotkov) in zelo dolge vožnje, daljše od 24 ur (štirje odstotki), so navedli.
