Po ocenah je bil učinek pri 0,4 odstotne točke, podobno kot pred 16 leti v Sloveniji. Prednosti prevzema evra se sicer po Vujčićevih besedah pokažejo predvsem v kriznih časih.
Trenutno visoka splošna inflacija v evrskem območju - cene so se začele močneje dvigati že v 2021, še bolj pa lani po ruskem napadu na Ukrajino - je po guvernerjevih besedah krepila vtis hrvaške javnosti o negativnem vplivu prevzema evra na rast cen.
Da se bo zaradi evra življenjski standard znižal, je bil tudi največji strah ljudi na Hrvaškem ob prehodu na novo valuto. Ta strah so, tako Vujčić, še krepili mediji s članki o izkušnjah v drugih državah, kjer so ljudje anekdotično govorili, da so cene močno narasle.
Ta "mit" o rasti cen zaradi evra je po njegovih navedbah težko razbiti. V HNB so takoj po prevzemu skupne evropske valute z letošnjim 1. januarjem izvedli analizo učinka prevzema evra na rast cen.
Ta je pripeljala do ocene, da je bil učinek na rast cen pri 0,4 odstotne točke, kar je podobno kot v Sloveniji pred 16 leti, kjer je po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta znašal 0,3 odstotne točke, in v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, ki so evro prevzele v zadnjih letih. Kljub okolju visoke inflacije, v katerem je Hrvaška prevzela evro, tako učinek ni bil višji, je dejal Vujčić.
Največji negativni učinek so v HNB zaznali v storitvenem sektorju, npr. v gostinstvu. Takšen razvoj je podoben kot drugod, kjer so se prav tako podražile predvsem storitve, ne toliko blago.
Po analizah centralne banke tako večji trgovci kljub drugačnim medijskim poročilom cen zaradi prevzema evra niso dvignili, nekateri gostinci pa so cene vmes že tudi nekoliko znižali. V HNB tudi niso zaznali pomembnejšega učinka zaokroževanja cen.
Vujčić je sicer spomnil, da je bil proces hrvaškega vstopanja v evrsko območje precej bolj kompleksen in zapleten od tistega, skozi katerega so šle Slovenija, Slovaška in baltske države. V zadnjih letih se je namreč institucionalna arhitektura območja z evrom močno spremenila.
Hrvaška je morala tako za vstop v mehanizem fiksnih deviznih tečajev ERM II in nato prevzem evra izstopiti iz postopkov zaradi presežnega primanjkljaja in makroekonomskih neravnovesij, vstopiti v bančno unijo, dobiti pozitivno oceno izpolnjevanja priporočil v okviru evropskega semestra in sprejeti še nekaj dodatnih ukrepov.
Ob tem je v zadnji fazi vstopanja izbruhnila še pandemija covida-19, na Hrvaškem sta se zgodila dva rušilna potresa, obenem pa je, kot omenjeno, močno poskočila inflacija, ki je na Hrvaškem trenutno precej nad povprečjem evrskega območja, medtem ko je bila prej deset let pod njim.
A kljub temu je južna slovenska soseda proces po guvernerjevih besedah izpeljala v ciljnih petih letih od objave strategije za prevzem skupne valute. To je dejansko najhitrejša dinamika, ki je trenutno mogoča, je prepričan Vujčić. Gladek je bil po njegovih trditvah tudi sam končni prehod na novo valuto ob koncu minulega leta in v začetku tega.
Kljub precejšnji skepsi se po njegovih besedah počasi že začenja krepiti tudi podpora evru. Če je bila lani septembra pri 58 odstotkih, je bila februarja letos pri 63 odstotkih. Čeprav gre za razmeroma nizko številko, je ta višja, kot je bila v baltskih državah ob vstopu v evrsko območje, je spomnil Vujčić.
Ta je danes ponovil argumente za prevzem skupne valute na Hrvaškem. Ob dejstvu, da je bila država že pred tem visoko evroizirana, saj je bilo 70 odstotkov vsega dolga v evrih, je omenil nižja valutna in transakcijska tveganja, odpravo možnosti napada na valuto, denarno politiko, ki je v okviru ECB za Hrvaško zdaj celo bolj prožna kot prej, večjo integracijo finančnega sistema in lažji dostop do finančnih sredstev ter večjo privlačnost Hrvaške za tuje naložbe.
Predvsem pa je poudaril, da se koristi prevzema evra pokažejo v času kriznih razmer. Medtem ko je bila v času finančne in gospodarske krize pred desetletjem kuna pod velikim pritiskom, kar je terjalo obsežno ukrepanje HNB, močno pa je narasla tudi cena zadolževanja Hrvaške, je bilo v času koronskega šoka zaradi obeta prevzema evra že bolje, ob ruskem napadu na Ukrajino pa so trgi že vračunali prevzem evra in večjih negativnih gibanj ni bilo.
Ravno zato Boris Vujčić ostalim članicam EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki evra še niso prevzele, svetuje, naj se za to odločijo. Se pa zaveda, da so nekatere od teh držav bistveno manj evroizirane od Hrvaške pred 1. januarjem 2023.
