A vseeno pomoč ni bila dovolj ciljno usmerjena na sektorje in kmete, ki jih je kriza najbolj prizadela, ugotavlja Evropsko računsko sodišče.
Revizorji so v danes objavljenem posebnem poročilu ugotovili, da je unija v koronskem času z različnimi ukrepi omejila motnje v agroživilskem sektorju, ki ga je covidni šok močno prizadel. Pandemija je tako vplivala na dobavne verige kmetijskih proizvodov. Prevoz, zlasti čezmejni, je bil otežen. Samopostrežne trgovine so imele težave z dobavo.
Evropska komisija je na samem začetku pandemije objavila smernice o zelenih voznih pasovih v zvezi s čezmejnim pretokom blaga in pomagala zagotoviti prosto gibanje sezonskih delavcev, s čimer so se po ugotovitvah Evropskega računskega sodišča ublažile motnje v sektorju.
Hitro je bil vzpostavljen tudi okvir neposredne podpore v skupni vrednosti 712 milijonov evrov, in sicer z izredno prerazporeditvijo neporabljenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s katero se je zagotovila pomoč v višini do 7000 evrov na kmeta in 50.000 evrov na malo ali srednje podjetje v sektorju. Obenem so v Bruslju poenostavili tudi okvir za državne pomoči, saj je veliko podpore prišlo tudi iz nacionalnih sredstev.
A podpora EU bi bila v primeru podobnih kriz v prihodnosti uspešnejša, če bi se pomoč bolj usmerila na tiste sektorje in kmete, ki jo dejansko potrebujejo, menijo evropski revizorji. Neposredna podpora namreč po njihovih ugotovitvah ni bila dovolj dobro usmerjena na upravičence, ki so jo najbolj potrebovali.
Mnoge države EU so tako podprle kmete v določenem sektorju ne glede na to, ali so utrpeli izgube ali ne. Zato so nekateri kmetje lahko prejeli podporo, čeprav nanje kriza ni vplivala, drugi pa so prejeli čezmerno veliko pomoči.
Revizorji opozarjajo tudi, da so bile med državami EU velike razlike v stopnji pomoči iz javnih sredstev, kar je lahko povzročilo nelojalno konkurenco na notranjem trgu.
"Evropski agroživilski sektor je covidna kriza močno prizadela. Žal pa se je temu pridružila še ruska vojna v Ukrajini, ki prav tako pomeni znatni izziv za varnost preskrbe EU s hrano," je ob objavi poročila zatrdila članica Evropskega računskega sodišča Joelle Elvinger, ki je vodila revizijo.
Elvinger upa, da bodo revizorji s svojimi ugotovitvami prispevali k temu, da se bosta v prihodnosti izboljšala oblikovanje in ciljna usmerjenost ukrepov EU za odzivanje na krize, ki so namenjeni podpori agroživilskemu sektorju.
Revizorji so sicer pri pripravi poročila natančneje preverili izvajanje ukrepov EU v petih članicah - Grčiji, Španiji, Franciji, na Poljskem in v Romuniji.
