Pričakovati je tudi razpravo o predlogih Evropske komisije glede označevanja medu.
Evropska komisija si namreč prizadeva za evropsko rešitev za težave, s katerimi se kmetje zaradi poplave žita iz Ukrajine soočajo predvsem na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji. V tej luči predlaga več ukrepov ter dodatno finančno pomoč za kmete v teh državah v višini 100 milijonov evrov.
EU ima namreč z Ukrajino, ki zgodovinsko velja za žitnico Evrope, sklenjen prostotrgovinski sporazum, na podlagi katerega so začasno odpravljene carine za uvoz ukrajinskega žita. Obenem pa je v luči posledic ruskega napada na državo in blokade ukrajinskih pristanišč za žito iz te države omogočila tranzitne koridorje do pristanišč v uniji.
A ker obstoječa infrastruktura vseh količin žita ne uspe obdelati, prihaja do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. Omenjene članice so zaradi tega mimo skupne trgovinske politike EU že sprejele enostranske prepovedi uvoza žita in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov.
Poleg te pereče tematike minulih dni bi lahko ministri danes opravili še prvo razpravo o predlogih prenove tržnih standardov, ki se uporabljajo za agroživilske proizvode. Med temi je tudi jasnejše označevanje porekla medu.
To je področje, pri katerem se je močno angažirala Slovenija. A če komisija predlaga, da bi bilo treba na embalažo mešanic medu zapisati vse države, iz katerih je med, si Slovenija prizadeva, da bi bil zapisan tudi delež medu iz posamezne države.
