V triletni raziskavi so našli 239 od 575 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), ki so bile kadarkoli odkrite v Sloveniji. Na kmetijskem ministrstvu ob tem opozarjajo na pomen divjih opraševalcev.
Raziskava je potekala na petih območjih, in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Na vsakem od območij so našli več kot 100 vrst čebel, največ v okolici Cerkniškega jezera, 143.
Po besedah strokovnega vodje projekta Danila Bevka so v pilotnem monitoringu našli tudi za Slovenijo novo vrsto čebele, in to v Ljubljani. "To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto," so Bevka navedli v inštitutu. Hkrati pa bi, tako Bevk, ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene v Sloveniji, pri nas dejansko še živi.
Opraševalce sicer po pojasnilih inštituta ogrožajo spremembe v okolju, ki so jih povzročili ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Ker več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo.
Tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so izpostavili pomen divjih opraševalcev. Vrednost opraševanja žuželk v kmetijstvu je po njihovih navedbah globalno ocenjena na 153 milijard evrov letno, samo v Evropi na 22 milijard in v Sloveniji na 130 milijonov evrov.
Zaradi naraščanja prebivalstva potrebe po opraševanju še naraščajo, opraševalci pa so tudi pomembni indikatorji biotske raznovrstnosti, so zapisali na ministrstvu. Poleg medonosne čebele je po njihovih pojasnilih zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto še bolj učinkoviti.
Zaradi večje učinkovitosti je tako njihov prispevek k opraševanju večji, kot je mogoče sklepati po njihovi številčnosti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biotske raznovrstnosti je zato bistvenega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev, so zatrdili.
Ministrica Irena Šinko je v uvodnem nagovoru napovedala prizadevanja ministrstva, da se tovrstne raziskave nadaljujejo in da bodo dognanja na tem področju ustrezno vključevali pri iskanju sistemskih rešitev. "V zadnjem desetletju smo malo zapostavili čebele in divje opraševalce, zato bo treba storiti korak naprej," je priznala.
Danilo Bevk je poudaril pomen vzpostavitve trajnega monitoringa opraševalcev. "Dobro poznavanje stanja je pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov. Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo," je prepričan.
Projekt so financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, ministrstvo za naravne vire in prostor ter kmetijsko ministrstvo. Potekal je pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, partnerja projekta pa sta bila tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
