"EU je velik potrošnik in trgovec s surovinami in izdelki, ki imajo pomembno vlogo pri deforestaciji. Namen novih pravil je zagotoviti, da potrošnja teh surovin in izdelkov ter trgovina z njimi ne prispevajo h krčenju gozdov in nadaljnji degradaciji gozdnih ekosistemov," so zapisali v sporočilu na spletni strani Sveta EU.
Pravila bodo obvezna za vse gospodarske subjekte, ki v EU prodajajo ali iz EU izvažajo govedo, kakav, kavo, palmovo olje, sojo, kavčuk in les ter izdelke na podlagi teh surovin, kot so čokolada, pohištvo, pnevmatike, tiskani papir in derivati palmovega olja.
Subjekti bodo lahko proizvode prodajali v EU le takrat, ko bo dobavitelj izdelka predložil potrdilo, da proizvod po 31. decembru 2020 ni prišel z zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, oz. da njegova proizvodnja ni povzročila degradacije gozdov.
Evropska komisija bo v 18 mesecih od uveljavitve uredbe države ali dele držav v EU in drugod po svetu razvrstila glede na stopnjo tveganja, da se v njih omenjene surovine ali izdelke proizvaja s krčenjem oz. degradacijo gozdov, v tri skupine: z visokim, nizkim in standardnim tveganjem.
Skladno s to razdelitvijo je določen delež gospodarskih subjektov, ki jih bodo pristojni organi pregledovali, in sicer devet odstotkov v državah z visokim tveganjem, tri odstotke v državah s standardnim tveganjem in en odstotek v državah z nizkim tveganjem. Poleg tega bodo organi pregledovali devet odstotkov surovin in izdelkov, ki so na voljo v državah z visokim tveganjem oz. so od tam uvoženi.
V nevladni organizaciji Focus so potrditev uredbe pozdravili, saj da gre za pomemben korak k ustavitvi uničevanja ekosistemov po svetu. "Nebrzdano širjenje intenzivnega kmetijstva je krivo za več kot 90 odstotkov uničevanja svetovnih gozdov. In potrošnja v EU ima pomembno vlogo pri tem. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu," je v današnjem sporočilu navedla Nina Tome iz Focusa.
To, da bodo morala podjetja dokazati, da v nobeni fazi dobavne verige ne prihaja do krčenja gozdov, je po njenih besedah "dobra novica tako za gozdove kot za potrošnike, ki se zavedamo resnosti problema". Kakšne rezultate pri omejevanju krčenja gozdov bo uredba dosegla, bo odvisno od njenega izvajanja, nadzora in sankcij v državah članicah, je dodala.
Napovedala je, da se bodo okoljske organizacije zavzemale za to, da Evropska komisija čim prej v uredbo vključi tudi druge proizvode, kot so koruza in druge vrste mesa (piščančje, svinjsko) ter ostale ekosisteme, kot so travišča, šotišča in mokrišča. Območje Cerrado v Braziliji je denimo skoraj v celoti izpuščeno iz področja uporabe uredbe, čeprav se na tem območju pridela 52 odstotkov brazilske soje, je opozorila.
Med morebitnimi pastmi uredbe je navedla nevarnost, da bo uredba spodbudila nastanek ločenih dobavnih verig - da se bo "čisto" blago uvozilo v EU, ostalo pa v druge dele sveta -, ter dejstvo, da uredba ne predvideva zadostne podpore malim kmetom, da bi kmetovali brez nadaljnjega uničevanja gozdov. "Če bo EU pustila na cedilu malega kmeta, se bo ta prisiljen preživljati s prodajo blaga na manj reguliranih trgih. To ne bo zmanjšalo krčenja gozdov, le premaknilo ga bo v bilanco nekoga drugega," je opozorila Tome.
Sprejetje uredbe na Svetu EU je dokončna potrditev, potem ko jo je Evropski parlament izglasoval 19. aprila. Veljati bo začela 20. dan po objavi v uradnem listu EU.
