Učinek šoka vztraja nekaj časa in v enem letu k višji medletni rasti teh cen v povprečju prispeva okoli odstotno točko, ugotavlja Banka Slovenije.
Ekstremnim vremenskim dogodkom sledi povišanje cen nepredelane hrane z zamikom od enega do treh mesecev, v analizi o prehajanju ekstremnih vremenskih pogojev v cene hrane navaja centralna banka.
Rezultati po njihovem kažejo, da ti pojavi statistično značilno vplivajo na inflacijo nepredelane hrane z zamikom dveh mesecev, ko je tudi zaznati največji učinek tovrstnega neugodnega vremenskega pojava.
Za merilo ekstremnih vremenskih pojavov so centralnobančni analitiki uporabili indeks, ki vključuje visoke in nizke temperature, suše, močne padavine in vetrove. Ti so po letu 2011 pogostejši in vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in na cene nepredelane hrane tako v Sloveniji kot v državah, iz katerih Slovenija uvozi največ prehrambnih surovin in nepredelane hrane.
| Svetovni dan proti suši (degradaciji tal) Generalna skupščina Združenih narodov je 17. junij za svetovni dan razglasila leta 1994 v Parizu, ko je sprejela tudi konvencijo za boj proti širjenju puščav in degradaciji tal. Dan je namenjen opozorilu in zavedanju, da je nevtralnost degradacije tal mogoče doseči z reševanjem težav in s sodelovanjem na vseh ravneh. Konvencija ZN tako poziva vse člane svetovne skupnosti, naj zemljo obravnavajo kot omejen in dragocen naravni kapital. Suše so med največjimi grožnjami trajnostnemu razvoju. Število in trajanje suš se je od leta 2000 v primerjavi z dvema prejšnjima desetletjema povečalo za 29 odstotkov. Suše predstavljajo 15 odstotkov naravnih nesreč, v obdobju od leta 1970 do leta 2019 so povzročile približno 650.000 smrti. Od leta 1998 do leta 2017 so povzročile globalno gospodarsko izgubo v višini približno 124 milijard dolarjev.Po napovedih bodo sušna območja do leta 2050 pokrivala od 50 do 60 odstotkov vseh zemljišč, na katerih po ocenah živi tri četrtine svetovnega prebivalstva, ki že zdaj živi v razmerah hudega pomanjkanja vode. Suše večja bremena in trpljenje povzročajo ženskam in dekletom v državah v razvoju, zato je zanje nujno treba izboljšati pridobitev izobrazbe, dostop do hrane, zdravje, sanitarne pogoje in varnost.Sušne razmere v Sloveniji se lahko spremlja prek orodja Sušomer, v katerem agencija za okolje podaja informacije o sušnih razmerah v površinskem sloju tal ter v vodotokih in vodonosnikih podzemnih voda v 15 regijah. Sedaj površinska vodna bilanca za preteklih 30 dni v večjem delu Slovenije izkazuje povprečno ali nadpovprečno namočenost površinskega sloja tal. Rahel primanjkljaj in s tem prehod v zmerno sušne razmere beležijo na Notranjskem. |
