Marca je EU po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz Rusije uvozila 1,4 milijona ton nafte in derivatov, v istem mesecu od leta 2019 do leta 2022 pa v povprečju 15,2 milijona ton.
Na padec uvoza surove nafte v zadnjem letu je po navedbah evropskih statistkov pomembno vplival ruski napad na Ukrajino konec lanskega februarja, čemur je junija lani sledila uvedba sankcij Evropske komisije zoper Rusijo.
Prepoved uvoza surove nafte po morju je začela veljati 5. decembra, prepoved uvoza naftnih derivatov pa februarja letos. Je pa EU začela še pred začetkom veljavnosti embarga preusmerjati vire uvoza na druge države.
Potem ko je uvoz surove nafte pred začetkom ruske agresije na Ukrajino januarja lani obsegal 12,4 milijona ton, je decembra padel na 3,7 milijona ton. Letos marca je obsegal 1,17 milijona ton oz. 91 odstotkov manj kot januarja 2022.
Uvoz naftnih derivatov, ki je januarja lani obsegal 3,3 milijona ton, pa je februarja letos padel na 700.000 ton in marca na 300.000 ton, torej se je zmanjšal za 92 odstotka.
Kot so spomnili evropski statistiki, je morala Mednarodna agencija za energijo zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki je povzročil pretrese v naftnem sektorju, za stabilizacijo trga marca in aprila lani nujno sprostiti zaloge nafte. Več držav EU pa je bilo primoranih uporabiti del zalog nafte za nujne primere, nekatere so jih zmanjšale pod minimalno zahtevane ravni v skladu z direktivo EU.
Medtem ko je zaloge nafte pod minimalno zahtevano ravnjo lani julija beležilo deset držav EU, jih je bilo do letošnjega marca takšnih le še pet, in sicer Bolgarija, Češka, Irska, Latvija in Litva, so še navedli statistiki.
