Glede na predlog bi bilo Sloveniji na razpolago nekaj več kot 1,2 milijona evrov. So pa države medtem potrdile 100 milijonov evrov pomoči za kmete v petih vzhodnih članicah.
Kmetom iz 22 članic, tudi Slovenije, bo na razpolago 330 milijonov evrov iz t. i. kmetijske rezerve v okviru proračuna skupne kmetijske politike. Slovenskim kmetom bo glede na predlog Bruslja na voljo 1,23 milijona evrov evropskih sredstev. Države bodo sicer lahko iz nacionalnih sredstev podvojile pomoč.
Pristojne nacionalne oblasti bodo podporo razdelile neposredno kmetom za povračilo izgub, nastalih zaradi motenj na trgu, posledic visokih cen inputov v kmetijstvu in vse nižjih cen kmetijskih proizvodov. Sredstva pa bodo na voljo tudi za soočanje s škodo, nastalo v naravnih nesrečah, kot so poplave in suše.
Na komisiji so danes pojasnili še, da bo treba sredstva kmetom izplačati do konca leta. Članice bodo morale Bruselj obvestiti o podrobnostih izvajanja, med drugim o kriterijih za izračun pomoči.
Ta tretji sveženj pomoči iz kmetijske rezerve bo na voljo članicam, ki doslej niso bile deležne teh sredstev.
Prejele jih ne bodo Madžarska, Slovaška, Poljska, Bolgarija in Romunija, saj bodo kmetom v teh državah namenjena sredstva iz danes potrjenega drugega svežnja v višini 100 milijonov evrov. Komisija ga je predlagala spričo težav, v katerih so se kmetje znašli zaradi prevelikih količin žita iz Ukrajine.
Poljska bo prejela okoli 39 milijonov, Romunija okoli 30 milijonov, Madžarska približno 16 milijonov, Bolgarija nekaj manj kot 10 milijonov, Slovaška pa nekaj več kot pet milijonov evrov.
EU je sicer v začetku maja omejila tudi uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen iz Ukrajine v teh pet držav. Do sredine septembra bo mogoč zgolj tranzit žita čez njihovo ozemlje.
Vzhodne članice so se v težavah znašle zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravila carine. Prišlo je do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere.
Pred meseci so same omejile uvoz ukrajinskega žita, zdaj pa so te enostranske ukrepe odpravile. To je bil tudi pogoj za dokončno potrditev pomoči v višini 100 milijonov evrov. Pred tem so za kmete na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji v okviru prvega svežnja iz kmetijske rezerve namenili 56 milijonov evrov.
