Ta temeljna skupna politika EU se namreč sooča s številnimi izzivi. Razprava je tekla tudi o razmerah na kmetijskih trgih zaradi ruske agresije v Ukrajini.
Vedno večji izzivi za izvajanje skupne kmetijske politike po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nastajajo zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov in spremenjenega geopolitičnega zemljevida. Oblikovanje skupne kmetijske politike po izteku sedanjega programskega obdobja bo precej zahteven proces, zato je pomembno, da se ta začne pravočasno in gradi na izkušnjah izvedbe v obdobju 2023-2027, so navedli na ministrstvu.
Ministrica Irena Šinko je ob tej točki po njihovih navedbah pozvala k razpravam, ki bodo upoštevale aktualni družbeno-politični okvir in izzive, povezane z vsemi tremi stebri trajnosti - okoljskim, socialnim in ekonomskim. Pri tem je treba po njenih besedah ohraniti sedanji pristop novega izvedbenega modela za skupno kmetijsko politiko.
"V ospredju morata ostati produktivnost in trajnostni razvoj kmetijstva," so Šinko citirali na ministrstvu. Po njenih besedah kmetom in administraciji ne bi smeli nalagati novih administrativnih bremen, v ospredju pa mora biti poenostavitev.
Ministri so opravili tudi razpravo o razmerah na kmetijskih trgih zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini ter neugodnih vremenskih razmer. Nemčija in Francija sta s podporo več držav pozvali Evropsko komisijo k predstavitvi podrobnih informacij o kriterijih glede dodelitve dosedanjih paketov pomoči kmetijskemu sektorju ter pojasnila glede priprave tretjega paketa pomoči.
Tudi letos so območja EU prizadele bolj sušne razmere kot običajno, kar je po trenutnih ugotovitvah že znatno vplivalo na pridelke v številnih regijah. Poleg neugodnih vremenskih razmer na kmetijske trge vplivajo še naraščajoče cene virov, pomanjkanje surovin in gnojil po dostopnih cenah ter druge okoliščine.
Glede na zapletene razmere v sektorju so ministri razpravljali tudi o možnih ukrepih ter pobudi glede odstopanja v okviru skupne kmetijske politike. Slovenija po navedbah ministrstva pri tem izpostavlja, da se kmetom na območjih, ki so izpostavljena izrazitim vremenskim nihanjem, omogoči določeno prožnost. Ta prožnost bi po trditvah ministrice Šinko morala biti začasna, da ne bi imela prevelikega vpliva na namen ukrepov skupne politike, to je varovanje narave, okolja, tal in vodnih virov.
Evropska komisija je ministrom poročala tudi o trenutnem stanju v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Na področju kmetijstva je EU v letu 2022 beležila trgovinski presežek v višini 60 milijard evrov, izvoz pa se je glede na leto 2021 povečal za 22 odstotkov. Podoben je tudi trend v tem letu, saj se beleži rast izvoza v prvi četrtini leta za 13 odstotkov glede na enako obdobje lani.
Švedska, ki s tem mesecem končuje šestmesečno predsedovanje EU, je medtem ministre seznanila tudi z napredkom glede predloga uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter shemah kakovosti za kmetijske proizvode. Predlog uredbe je bil objavljen marca lani z namenom izboljšati obstoječe določbe in zagotoviti poenostavljen postopek registracije ter hkrati krepiti nekatere elemente zaščite geografske označbe.
Slovenija po navedbah ministrstva pozdravlja, da se bo z okrepitvijo zakonodajnega okvira shem geografskih označb izboljšal prispevek teh shem k trajnostni kmetijski pridelavi in živilski proizvodnji ter okrepil položaj kmetov in skupin proizvajalcev izdelkov z geografskimi označbami.
