Navzoči so razpravljali predvsem o prihodnosti vinarskega sektorja. Srečanja se je udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je poudarila pomen vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.
Ministrica je v nagovoru izpostavila raznolikost slovenskega kmetijstva - od majhnih kmetij, ki jih je daleč največ tudi med vinogradniki in vinarji, do nekaj velikih kmetijskih podjetij, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
"Značilnost slovenskega vinogradništva je veliko število malih vinogradnikov, ki pa so izjemnega pomena za ohranjanje kulturne krajine in tipičnih vinorodnih območij na strmih legah. Slovensko vinogradništvo, čeprav butično glede na druge države, je naša pomembna panoga," je dejala.
Kot izziv je omenila novo zakonodajo na področju rabe fitofarmacevtskih sredstev, ključno pa se ji zdi povezovanje in skupno zastopanje interesov vinskih podjetij. "Zato me veseli, da Evropsko združenje vinarjev že več kot 60 let izvaja pomembno vlogo v evropskem vinskem prostoru. Izjemnega pomena je tudi ozaveščanje potrošnikov o zmernem pitju vina in o pomenu zaščitenih označb porekla ter višje kakovosti vina," je dejala.
Predsednik Evropskega združenja vinarjev Mauricio Gonzalez-Gordon je spomnil, da je vino gospodarski in kulturni proizvod ter rezultat večtisočletne tradicije. "Zmerno in odgovorno uživanje vina je kot del sredozemske prehrane združljivo z uravnoteženo in zdravo prehrano in življenjskim slogom," je povedal. Generalna skupščina združenja se je dogovorila o ambicioznem načrtu za obrambo kulture pitja vina in legitimnega mesta vina v naši družbi, so njegove besede povzeli v sporočilu, objavljenem na spletni strani združenja.
V združenju, ki zastopa 25 nacionalnih organizacij in njene članice, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov evropskega izvoza vina, pravijo, da je trajnost ključna prednostna naloga evropskega vinskega sektorja. V tem smislu so v okviru današnje skupščine organizirali tudi konferenco z naslovom Ali je lahko vinski sektor EU (še bolj) trajnosten.
