EU in države Mercosurja (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) si prizadevajo dokončati trgovinski sporazum, potem ko so leta 2019 po dveh desetletjih pogajanj dosegle načelni dogovor. Vendar je njegova ratifikacija v članicah EU zastala, zlasti zaradi pomislekov EU glede zaščite okolja v državah Mercosurja, še posebej v amazonskem deževnem gozdu.
"Sporazum ponuja priložnosti za povečanje proizvodnje, ustvarjanje delovnih mest in krepitev naložb. Vendar pa je treba besedilo prilagoditi, da bi se sporazum uresničil in prinesel dobre rezultate za obe strani," je ob začetku vrha v Puerto Iguazuju poudaril Santiago Cafiero.
Kritičen je bil zlasti do vključitve okoljskih zahtev v trgovinski sporazum s strani Bruslja in pojasnil, da te "odražajo neenakomerna prizadevanja med asimetričnimi bloki in ne upoštevajo družbeno-ekonomskega razvoja južnoameriške skupine držav", poroča španska tiskovna agencija EFE.
Kritiziral je tudi stroge stroge kvote za izvoz kmetijskih proizvodov v EU, češ da so te v sedanjih razmerah zastarele. Kljub temu si želi okrepiti sodelovanje z unijo in meni, da bi bil trgovinski sporazum lahko "učinkovito sredstvo za umestitev Mercosurja na svetovni zemljevid".
Njegove kritike so bile skladne s stališčem brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, čigar država bo med vrhom od Argentine prevzela rotirajoče se predsedovanje Mercosurju.
Lula je namreč že junija predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen izrazil pomisleke Brazilije glede vključitve okoljskih zahtev v trgovinski sporazum. Kot je takrat dejal, bi morali biti odnosi med partnerji odnosi vzajemnega zaupanja, ne pa nezaupanja in sankcij.
