Sporazum, ki sta ga državi po štirih letih pogajanj sklenili junija lani, je po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ambiciozen.
"Gre za zelo dobro uravnotežen prostotrgovinski sporazum," je povedala von der Leyen.
"Sporazum bo ustvaril pomembne nove gospodarske priložnosti in bo zelo koristil obema partnericama," pa je prepričan tudi novozelandski premier Chris Hipkins.
EU je tretja največja trgovinska partnerica Nove Zelandije, ki na celino izvaža vina, sadje in meso. Dvostranska trgovina je lani znašala nekaj manj kot devet milijard evrov. Po navedbah Bruslja bi se lahko letni izvoz EU v južnopacifiško državo zdaj povečal za 4,5 milijarde evrov. Naložbe EU v Novo Zelandijo bi lahko narasle do 80 odstotkov.
"Prvič smo v trgovinski sporazum vključili zaveze glede pariškega podnebnega sporazuma," ki določa cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija, je poudarila von der Leyen.
Nova Zelandija in EU bosta sodelovali pri raziskovalnih projektih, povezanih s podnebnimi spremembami in ogljično nevtralnostjo, pa tudi na drugih področjih, kot so veliki podatki, kmetijstvo, trajnostna energija, raziskave potresov in industrijske inovacije, so še zapisali v Bruslju.
Da bi sporazum začel veljati, ga mora podpreti Evropski parlament. Sledil bo sprejem sklepa o sklenitvi sporazuma na Svetu EU. Ko bo Nova Zelandija sporočila, da je prav tako zaključila postopek ratifikacije, bo lahko sporazum začel veljati.
