Te opozarjajo, da je stopnja lakote še vedno bistveno višja kot pred pandemijo covida-19 in da bi ta lahko ogrozila cilj ZN o odpravi lakote do leta 2030.
Leta 2022 je po podatkih agencij ZN za lakoto trpelo približno 735 milijonov ljudi, kar je sicer za okoli 3,8 milijona manj kot leta 2021, a še vedno bistveno več kot pred izbruhom pandemije covida-19. Slednja je skupaj z vojno v Ukrajini v lakoto pahnila dodatnih 122 milijonov ljudi.
"Okrevanje gospodarstva po pandemiji je pomagalo izboljšati razmere, vendar ni dvoma, da je skromen napredek spodkopalo naraščanje cen hrane in energije zaradi vojne v Ukrajini," je navedeno v poročilu, ki so ga pripravile Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj podeželja (Ifad), Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Poročilo pojasnjuje, da so glavni dejavniki nezanesljive preskrbe s hrano in podhranjenosti še vedno konflikti, gospodarski pretresi in naravne nesreče. Prav tako pa opozarja, da se cilj ZN glede odprave lakote, nezanesljive preskrbe s hrano in podhranjenosti do leta 2030 ne bo uresničil, v kolikor svet ne bo podvojil svojih svojih prizadevanj.
"Obstajajo žarki upanja, nekatere regije so na dobri poti, da dosežejo določene prehranske cilje za leto 2030. Toda na splošno potrebujemo intenzivna in takojšnja globalna prizadevanja za rešitev ciljev trajnostnega razvoja. Okrepiti moramo odpornost na krize in pretrese, ki spodbujajo negotovost preskrbe s hrano - od konfliktov do podnebja," je izjavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Poročilo prav tako ugotavlja, da lani približno 29,6 odstotkov svetovnega prebivalstva oziroma 2,4 milijarde ljudi ni imelo stalnega dostopa do hrane. Med njimi se je s hudo negotovostjo preskrbe s hrano soočalo približno 900 milijonov ljudi. Leta 2021 pa si več kot 3,1 milijarde ljudi ni moglo privoščiti zdrave prehrane. Podatkov o tem za leto 2022 za zdaj še ni.
