Prvič bodo tako morali v Nemčiji koncerni plačati za pravico, da smejo v morju na severu države postaviti vetrnice. Glavnina denarja se bo namenila za znižanje stroškov elektrike.
Kot so sporočili iz nadzornega organa v Bonnu, se bo 90 odstotkov zbranega denarja namenilo za financiranje potrebne širitve omrežja in s tem za znižanje stroškov električne energije. Po pet odstotkov se bo namenilo za zaščito morske narave in spodbujanje okolju prijaznega ribolova, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Tokrat se je v Nemčiji zgodilo prvič, da je Zvezna agencija za omrežja s pomočjo dražbe določila, katera podjetja smejo kje postaviti vetrno elektrarno. To je bilo mogoče, ker je za vsa štiri območja prejela več ponudb po ponujeni ceni nič centov. To pomeni, da se podjetja že na začetku odrekajo dolgoročnim državnim subvencijam.
Na dražbi so ponudili tri območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo 2000 megavatov v Severnem morju in eno območje za vetrno elektrarno z močjo 1000 megavatov v Baltskem morju. Zagon vetrnih elektrarn je predviden leta 2030.
Rezultati dražbe po besedah predsednika Zvezne agencije za omrežja Klausa Müllerja potrjujejo privlačnost naložb v vetrno energijo na morju v Nemčiji. "Konkurenca za vetrno energijo na morju je večja kot kadarkoli," je dejal in povedal, da sta si po dve območji zagotovil družbi BP in Total Energies.
Po podatkih svetovalnega podjetja Deutsche Windguard je konec leta 2022 v Nemčiji delovalo 1539 vetrnih turbin na morju s skupno močjo 8100 megavatov. Z dražbo so podelili pravice za dodatnih 7000 megavatov, kar pomeni skoraj podvojitev trenutnih zmogljivosti vetrnic na morju.
