V Gornji Radgoni je obiskala podjetje Radgonske gorice, ki ima poškodovanih vseh 500 hektarjev vinogradov.
Ministrica je izpostavila, da je škoda na poljih in trajnih nasadih velika, dodala pa, da škode na tistih pridelkih, ki so v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč zavarovaljivi, ne ocenjujejo, zato pomoč niti ni možna. Se pa po njenih besedah v okviru delovne skupine pri predsedniku vlade pogovarjajo o spremembah zakona v smeri, da bi takšne škode v določenih primerih tudi ocenjevali in bi tako lahko bila dana pomoč.
"Slika v vinogradih je katastrofalna, poškodovan je tudi les in vprašanje je, kdaj se bo to obnovilo," je dejala.
Z vinogradniki se je pogovarjala o možnih rešitvah in pomoči vinskemu sektorju. Pri tem je izpostavila dve možnosti. Prva je podaljšanje roka za obnovo trajnih nasadov, da bi se lahko tam, kjer so vinogradi že stari, v naslednjih letih lotili obnove. Druga možnost pa je dokup grozdja, da bi imeli kontinuirano pridelavo. "To je mogoče, dogovarjati se moramo samo še o kakovosti," je dejala.
Ob tem je ocenila, da bo velika težava dobiti grozdje kjerkoli v Sloveniji, saj se neurja pojavljalo praktično vsak dan in "vsak dan klesti v drugi regiji".
Direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič je povedal, da obdelujejo 500 hektarjev vinogradov in niti en hektar ni ostal nepoškodovan, približno dve tretjini sta uničeni od 50- do 100-odstotno. "Izgubljamo tržišče, nimamo dostopa do grozdja. Po grobi oceni imamo škode za milijon do dva milijona evrov, na dolgi rok pa bo ta številka še višja," je dejal.
Cvetkovič vidi eno od možnosti za pomoč v razširitvi regije oziroma možnosti dokupa grozdja izven vinorodnega okoliša Štajerska in prodajo vina pod lastno blagovno znamko.
Tehnolog Radgonskih goric Gorazd Kovačič je povedal, da bodo škodo zaradi letošnjega neurja čutili še v prihodnjih letih. Trta je sedaj v šoku, glede na fiziologijo si letos ne bo več opomogla. Posledice se bodo poznale vsaj še prihodnje leto, če se ponovno zgodi kaj hujšega, pa morda še leta 2026.
Čeprav je ena od možnosti izkrčitev starih vinogradov in obnova z zasaditvijo novih trt, to pri Radgonskih goricah ne pride v poštev, saj so vsi njihovi vinogradi mlajši.
Predsednik Društva vinogradnikov Radgonsko kapelskih goric Milan Kolarič je izpostavil, da je v društvo vključenih okrog 250 vinogradnikov iz štirih občin upravne enote Gornja Radgona. Večina vinogradnikov je doslej tržne viške prodajala Radgonskim goricam. Že lani je bil pridelek razpolovljen, letos so si obetali boljšo letino.
Neurje 13. julija je bila "velika nesreča širših razsežnosti", je dejal Kolarič. "Ostali smo brez grozdja, brez pridelka, ostali bomo brez kupcev. Izhoda ne vidimo," je dodal. Vinogradnike bodo vseeno spodbujali, naj ne krčijo vinogradov in naj ne puščajo praznih površin. Strinjal se je direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič, ki je povedal, da je veliko ljudi že obupalo.
