Vrednost indeksa košarice osnovnih prehrambenih izdelkov je dosegla 123,9 točke, potem ko je bila junija 122,4 točke. Pocenila so se žita, sladkor in mlečni izdelki, podražila pa rastlinska olja.
Kot so danes sporočili iz FAO, je bil kazalnik cen žit julija na mesečni ravni za 0,5 odstotka nižji. Glavni razlog je v povečanih sezonskih zalogah koruze zaradi žetev v Argentini in Braziliji ter večje proizvodnje od pričakovane v ZDA. Kljub temu so se svetovne cene pšenice zvišale za 1,6 odstotka, pri čemer gre za prvo mesečno rast v devetih mesecih, kar FAO pripisuje negotovostim glede izvoza žita iz Ukrajine in nadaljevanju sušnih razmer v Severni Ameriki.
Kazalnik cen riža je bil za 2,8 odstotka višji v primerjavi z mesecem pred tem, v medletni primerjavi pa za 19,7 odstotka, s čimer je dosegel najvišjo nominalno raven od septembra 2011. Po navedbah FAO je razlog za to v prepovedi izvoza nekaterih vrst riža iz Indije, kar je še dodatno povečalo pritisk na cene, na katere že sedaj vplivajo sezonsko omejene zaloge in nakupi v Aziji. "Ta pritisk na rast cen riža vzbuja precejšnje pomisleke glede prehranske varnosti velikega dela svetovnega prebivalstva, zlasti tistih, ki so najbolj revni in namenjajo večji delež svojih dohodkov nakupu hrane," je ob tem opozoril FAO.
Kazalnik cen rastlinskih olj je bil glede na junij višji za kar 12,1 odstotka, s čimer je prekinil niz padanja v sedmih mesecih pred tem. Cene sončničnega olja so porasle za več kot 15 odstotkov predvsem zaradi ponovnih negotovosti v zvezi z dobavo žit iz Ukrajine. Svetovne cene za palmovo in sojino olje ter olje iz oljne ogrščice so se zvišale zaradi zaskrbljenosti zaradi obetov v vodilnih državah proizvajalkah.
Indeks cen mleka in mlečnih izdelkov se je v mesečni primerjavi znižal za 0,4 odstotka. Po navedbah FAO so si svetovne cene sira po strmem junijskem padcu nekoliko opomogle, saj so v Evropi zaradi visokih temperatur upadle zaloge mleka.
Indeks cen sladkorja se je julija v primerjavi z junijem znižal za 3,9 odstotka. Na svetovne cene sta vplivala uspešen napredek žetve sladkornega trsa v Braziliji in večji obseg dežja na večini rastočih območij v Indiji, hkrati pa tudi umiritev povpraševanja v Indoneziji in na Kitajskem, ki veljata za največji uvoznici sladkorja na svetu.
Kazalnik cen mesa se je v primerjavi z mesecem prej znižal za 0,3 odstotka. K padcu so prispevale nižje cene govejega, ovčjega in perutninskega mesa zaradi velike ponudbe in manjšega povpraševanja največjih uvoznic. Cene svinjskega mesa pa so se na drugi strani zvišale, kar je predvsem posledica visokega sezonskega povpraševanja v povezavi z dlje časa omejeno ponudbo v zahodnoevropskih državah in ZDA.
