Junija se cene v letni primerjavi niso spremenile. Na mesečni ravni je drugo največje gospodarstvo na svetu julija zabeležilo inflacijo. Zanašala je 0,2 odstotka, analitiki so denimo pričakovali, da se bo ustavila pri 0,1 odstotka. Junija so cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni upadle za 0,2 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije.
Padec cen življenjskih potrebščin lahko na eni strani ugodno vpliva na kupno moč kitajskega prebivalstva, a deflacija na drugi strani predstavlja grožnjo širšemu gospodarstvu, saj gospodinjstva v takih okoliščinah v pričakovanju nadaljnjih pocenitev odlašajo z nakupi.
Manjše povpraševanje podjetja sili h krčenju proizvodnje, upočasnijo tudi zaposlovanje ali sprožijo odpuščanja, da bi prodala zaloge, pa dodatno znižujejo cene. Vse to vpliva na njihovo dobičkonosnost, stroški poslovanja pa ostanejo nespremenjeni.
Kitajska je kratko obdobje deflacije nazadnje zabeležila med koncem leta 2020 in začetkom leta 2021. Motor deflacije je bil tedaj padec cen svinjine, ki je najbolj priljubljeno meso v državi.
Do podatkov o kitajski inflaciji prihaja le dan po tem, ko so v Pekingu objavili, da so imeli julija največji največji medletni upad izvoza po januarju oz. februarju 2020. Prav tako so minuli mesec sklenili z devetim zaporednim nazadovanjem uvoza. Povpraševanje po kitajskih izdelkih namreč usiha, šibi tudi domača potrošnja.
