V nadaljevanju jo objavljamo v celoti:
"V petek, 13. oktobra bodo države članice v EU parlamentu glasovale o desetletnem podaljšanju dovoljenja za aktivno snov glifosat. Strokovne institucije EU so na podlagi znanstvenih dejstev že dale zeleno luč, kmetijska stroka pa poudarja velik pomen glifosata za kmetijski sektor in dejstvo, da ni na voljo ustreznih alternativ.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je julija letos na podlagi strokovnega pregleda posodobljenega poročila o oceni podaljšanja dovoljenja za glifosat dala pozitivno stališče za podaljšanje. Zaključila je namreč, da niso bila ugotovljena nobena kritična področja, ki bi vzbujala zaskrbljenost v zvezi s tveganjem za ljudi, živali in okolje. Enakega stališča sta tudi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za zdravila (EMA).
Zaradi svoje široke uporabe so pripravki na osnovi glifosata eni najbolj temeljito raziskanih pripravkov. Znanstvena dokumentacija za glifosat je najobsežnejša dokumentacija za katero koli aktivno snov. Vključuje več kot 1.500 študij in oceno več kot 12.000 znanstvenih člankov.
V kmetijstvu trenutno ni na voljo alternativnih pripravkov, ki bi lahko enakovredno nadomestili glifosat. Ukinitev bi za dosego primerljive učinkovitosti pomenila večkratno in večjo porabo drugih pripravkov in bolj intenzivno obdelavo tal. To bi pomenilo odmik od uvajanja okolju bolj prijaznih kmetijskih praks kot so plitka obdelava brez oranja, ki ugodno vpliva na strukturo tal, sposobnost za zadrževanje vode in hranil, s čimer se zasleduje cilje evropskega zelenega dogovora in strategije »od vil do vilic«.
Ob dejstvu, da je v Sloveniji že zdaj uporaba glifosata v kmetijstvu bistveno bolj omejena kot uporaba v številnih evropskih državah in na drugih kontinentih, bi popolna prepoved zaradi manjše učinkovitosti drugih pripravkov bistveno podražila tehnološke postopke za uravnavanje plevelne vegetacije. To bi imelo izrazito negativen vpliv na konkurenčnost slovenskega kmetijstva oz. agroživilske verige, ki na trgovinskih policah konkurira z globalno hrano, pridelano v bistveno manj trajnostnih sistemih tako s stališča varovanja okolja, ogljičnega odtisa kot spoštovanja socialnih pravic delavcev. Nenazadnje, s prepovedjo glifosata tvegamo širitev alergenih in tujerodnih plevelnih vrst.
Glede na navedeno je pomembno, da se tudi v slovenskem kmetijstvu v času, ko še ni na voljo ustreznih alternativnih sredstev, dovoli uporaba glifosata. Seveda ob nadaljnjem spoštovanju vseh omejitev, ki so v Sloveniji že sedaj predpisane v bistveno večjem obsegu kot v državah iz katerih hrana prihaja na slovenske trgovske police."
Podpisnice izjave so: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije, GZS Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in Kmetijski inštitut Slovenije.
Vir: KGZS, ZZS,ZSPM,SKS, GZS in KIS
Foto: Arhiv Instore
