Pomembno gonilo poslovanja Mola ostajajo ukrepi madžarske vlade, uspešne so bile sicer predvsem potrošniške storitve.
Čisti CCS EBITDA v segmentu rafinerije in trženje je v tretjem četrtletju znašal 469 milijonov dolarjev, 37 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, kar je posledica vse manjšega razkoraka med tržno ceno surove nafte brent in ural ter negativnega prispevka petrokemičnega segmenta, so danes sporočili iz Mola.
EBITDA v segmentu raziskave in proizvodnja surove nafte je v tretjem četrtletju znašal 195 milijonov dolarjev in se s tem glede na predhodno trimesečje skoraj podvojil. Rast gre pripisati predvsem nižjim davkom v tretjem četrtletju, kljub rahlemu zmanjšanju proizvodnje.
Segment potrošniških storitev je sklenil z EBITDA v višini 250 milijonov dolarjev, kar 107 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta rezultat je poleg omilitve predpisov regulacije cen in marž na gorivo posledica anorganskih učinkov, ki jih je povzročila širitev Skupine MOL v Sloveniji in na Poljskem - v tretjem četrtletju je k prodanim količinam goriva prispevala skoraj 400 milijonov litrov.
Vladne poteze ostajajo pomembno gonilo rezultatov Mola, saj njihovi učinki predstavljajo polovico čistega CCS EBITDA v prvih treh četrtletjih leta, vključno z novim davkom na CO2, ki je bil na Madžarskem uveden za nazaj, in sicer od 1. januarja 2023.
Posledično je EBITDA skupine v devetmesečju znašal 2,1 milijarde dolarjev, Mol pa je zato zvišal pričakovanja za celotno leto 2023. Po novem namesto EBITDA v višini 2,5 milijarde dolarjev pričakuje EBITDA v višini približno 2,8 milijarde dolarjev.
Predsednik in izvršni direktor Skupine Mol Zsolt Hernadi je z rezultati glede na izzive in pritiske trga zadovoljen. "V tem četrtletju nam je uspelo ublažiti učinke negativnih zunanjih pogojev z izboljšanjem rafinerijskih marž in velikim povpraševanjem potrošnikov po naših gorivih," je zapisal. Optimističen je tudi za naprej.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore