Svetovna količina pridelanega vina se je letos z 244,1 milijona hektolitrov glede na lani zmanjšala za sedem odstotkov, s čimer je padla na najnižjo raven po letu 1961, je med tednom objavila Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).
Količina proizvedenega vina je leta 1961 znašala 214 milijonov hektolitrov, letošnja predvidena količina pa naj bi bila manjša tudi od zgodovinsko majhne proizvodnje leta 2017, ko se je ustavila pri 248 milijonov hektolitrov.
O znatnem padcu proizvodnje so poročali zlasti številni veliki vinarji na južni polobli. Proizvodnja se je v Avstraliji, Argentini, Čilu, Južni Afriki in Braziliji zmanjšala za deset do 30 odstotkov, je organizacija OIV razkrila v prvi oceni letošnje proizvodnje. Edina izjema je Nova Zelandija, kjer je bil obseg proizvodnje nad petletnim povprečjem.
Na severni polobli so zaradi neugodnih podnebnih razmer največjo škodo utrpele Italija, Španija in Grčija. Po navedbah organizacije so le ZDA in nekaj evropskih držav, kot so Nemčija, Portugalska in Romunija, imele ugodne podnebne razmere, zaradi katerih so države proizvedle povprečne ali nadpovprečne količine vina.
Prvo mesto največjega svetovnega proizvajalca vin je po 12-odstotnem padcu količin italijanskega vina prevzela Francija, ki naj bi proizvedla 45,8 milijona hektolitrov vina. Na tretjem mestu je Španija, čeprav se je tamkajšnja proizvodnja na letni ravni zmanjšala za 14 odstotkov, od petletnega povprečja pa je bila nižja za 19 odstotkov.
Glede na poročilo organizacije se je proizvedena količina vina v Sloveniji s 600.000 hektolitrov letos na letni ravni povečala za šest odstotkov, pri čemer je bila raven proizvodnje vseeno pod petletnim povprečjem, ki znaša 700.000 hektolitrov.
Bi pa manjša proizvodnja lahko pomagala ublažiti tržna neravnovesja. Kot so zapisali pri OIV, bi v svetu, "kjer se svetovna potrošnja manjša, zaloge pa so v številnih svetovnih regijah velike, pričakovana manjša proizvodnja lahko vzpostavila ravnovesje na svetovnem trgu".
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
