Kot so pojasnili statistiki, so v vseh letih pred tem zaznavali trend rasti porabe teh vrečk.
Po podatkih Eurostata so prebivalci EU leta 2018 porabili 14,1 milijarde, leta 2019 14,5 milijarde in leta 2020 14,9 milijarde zelo lahkih plastičnih vrečk z debelino manj kot 15 mikrometrov.
Drugačen trend pa so evropski statistiki zaznali pri porabi lahkih plastičnih vrečk debeline med 15 in 50 mikrometrov. Njihova poraba se je namreč od leta 2018, ko je znašala 8,2 milijarde, do leta 2021, ko se je ustavila pri 3,5 milijarde, stalno zmanjševala.
Med razlogi za upad števila porabljenih plastičnih vrečk pri Eurostatu izpostavljajo, da imajo vse države EU vzpostavljene ukrepe za zmanjšanje porabe v skladu z zahtevami evropske direktive o plastičnih vrečkah iz leta 2015. Ta predvideva, da poraba v državah do 31. decembra 2025 ne sme presegati 40 lahkih nosilnih plastičnih vrečk na prebivalca. Trenutno to povprečje na ravni vseh držav EU znaša 77 porabljenih vrečk, kar je v primerjavi z letom 2020 11 vrečk manj.
Med državami, za katere je Eurostat razpolagal s podatki, so najvišjo porabo lahkih plastičnih vrečk na prebivalca predlani dosegli v Litvi (271), Latviji (204) in na Češkem (189), pri čemer se večina porabe nanaša na zelo lahke plastične vrečke.
Najnižjo porabo pa so medtem zabeležili v Belgiji (pet vrečk na prebivalca), na Portugalskem (devet) in Švedskem (16). V Sloveniji je poraba na prebivalca v povprečju znašala 82 vrečk, s čimer je bil v primerjavi z letoma 2020 (74) in 2019 (73) znova opazen trend rasti porabe.
Med razlogi za razlike med posameznimi državami EU glede porabe plastičnih vrečk evropski statistiki navajajo različne trende potrošnje in učinkovitost ukrepov. Kot poudarjajo, so nekatere države ukrepe zmanjšanja porabe uvedle namreč šele v zadnjih letih, v drugih pa so ti v veljavi že daljše obdobje.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
