Potrošniki bodo lahko lažje sprejemali bolj zdrave odločitve o kmetijskih pridelkih in živilskih izdelkih, kot so med, sadni sokovi, marmelade in želeji, so prepričani v Strasbourgu.
Pobudnica revizije direktive o medu v delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu, je bila prav Slovenija. Na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo so med pogovori pojasnjevali, da gre za vprašanje podajanja celovite informacije potrošnikom oziroma za ločevanje stopnje informacije o poreklu glede na ceno medu.
Označevanje mešanic medu, kot ga določa trenutna direktiva, namreč po mnenju Slovenije ne zagotavlja jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. Slovenijo je v pobudi podprla večina držav EU.
Evropski poslanci so se danes strinjali, da mora biti na etiketi navedena država, v kateri je bil med pridelan. Na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev pa bo morala biti na sprednji etiketi navedena tudi država izvora uporabljenega sadja.
Če med ali sadje izvirata iz več kot ene države, poslanci želijo, da so države izvora na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež, ki ga predstavljajo v končnem izdelku, so sporočili iz Strasbourga.
Kot so še zapisali, želijo poslanci vzpostaviti sistem sledljivosti, da bi omejili goljufije. Prav tako si prizadevajo, da bi EU oblikovala referenčni laboratorij za med, s čimer bi po njihovem mnenju izboljšali nadzor in odkrivali ponaredke s sistematičnim testiranjem.
"Natančnejša navedba držav porekla izdelkov bo zagotovila večjo preglednost in potrošnikom olajšala izbiro bolj zdravih in regionalnih izdelkov. Prekinili bomo goljufivo prakso pri označbah medu, na katerih bodo v prihodnje morale biti jasno navedene države izvora, pri mešanih vrstah medu pa tudi deleži držav izvora v odstotkih," so v sporočilu za javnost povzeli poročevalca Alexandra Bernhuberja (EPP).
Po njegovem mnenju bo sprememba direktive skupaj z drugimi ukrepi zaščitila potrošnike in čebelarje pred ponarejenim medom ter z večjo preglednostjo olajšala izbiro potrošnikov na podlagi informacij.
Parlament je svoja izhodišča za spremembe zakonodaje podprl s 522 glasovi za, 13 proti in 65 vzdržanimi. O predlogu komisije se bo zdaj izjasnil še Svet EU, nato pa bodo stekla pogajanja obeh ustanov.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
